Vprašanje: Ali je modrulj dopustno ime za vrsto Prionace glauca (ki se sicer uradno po slov. imenuj sinji morski pes) ali gre za hrvatizem? Odgovor: Biolog Rudi Verovnik z Biotehniške fakultete v Ljubljani pravi, da je modrulj hrvaško ime za vrsto in ga v slovenskih besedilih ne uporabljamo. Svetuje pa, da za slovenskim imenom sinji morski pes v oklepaju zapišete še latinsko ime Prionace glauca, da bo povsem jasno, o kateri vrsti govorite. Tina Lengar Verovnik (oktober 2017)

Vprašanje: Prosim za slovenski izraz za placebo Odgovor: Slovenski izraz za placebo je naveden že v slovarju Slovenskega pravopisa 2001, in to je navidezno zdravilo. Najnovejši Farmacevtski slovar (2012) poleg tega sopomenskega izraza navaja tudi slepo zdravilo. Helena Dobrovoljc (december 2013)

Vprašanje: Veliko pišem o energijskem vnosu hrane, o hujšanju in podobnem. Še nikoli nisem nikogar slišala reči, da šteje kilodžule ali da si meri telesno maso. Ustaljena raba je, da štejemo kalorije in merimo telesno težo. Ker pišem tudi za internet in morajo biti besedila taka, da jih uporabniki lahko najdejo prek iskalnikov, je seveda smiselno, da so besedila prilagojena ustaljeni rabi. Zakaj izpostavljam to težavo? Ker imamo standarde tudi na področju meroslovja. Vsak šolar ve, da teže ne merimo v kilogramih in da človek, ko govori o svojih kilogramih, govori o svoji MASI. Kalorija je pri nas neveljavna merska enota. Potem pa je tu še inšpektorat Urada za meroslovje, ki nam, ki se s kalorijami redno srečujemo, pogosto pošilja ljubka opozorila o tem, da se pri nas uporabljajo kilodžuli in da so kalorije prepovedane. Kakšno je vaše mnenje o tem: kaj ima v besedilni komunikaciji prednost? Ustaljena ali standardizirana raba? Odgovor: V strokovnih besedilih, na deklaracijah, v učbenikih ipd. je smiselno uporabljati aktualne merske enote, še zlasti, če so zapisane enote ob številkah. Enako velja, da je ob objavi kuharskih receptov ob novih merskih enotah dobrodošlo navajati tudi stare, ki jih imamo v zavesti meroslovno povprečno izobraženi bralci. Sicer pa je preganjanje oblik, ki niso več zgolj v funkciji »merjenja«, nesmiselno, še zlasti, kadar motivirajo nove pomene in so v vlogi besedotvornih podstav za izraze, ki jih ne moremo nadomestiti (kalorimeter, kalorijska bomba v pomenu ‘hrana z visoko energijsko vrednostjo’, pojesti preveč kalorij v pomenu ‘pojesti preveč hrane z visoko energijsko vrednostjo’ in podobno). Nekoliko zaskrbljujoče je, da se pri merskih enotah tudi zakonsko govori o javni rabi nasploh, kar se zdi slabša rešitev, saj je pojem javne rabe včasih težko razmejiti od zasebnih praks. Enako smo lahko zaskrbljeni zaradi neustreznega tolmačenja rabe besedne družine kalorija, kaloričen ipd., ki temelji na nerazumevanju delovanja jezika, pomenskih prenosov ipd. Jezikovni uporabniki v Republiki Sloveniji se lahko sklicujejo na referenčne slovarje, ki prepoznajo kontekstualno, funkcijsko in besedilno različnost sestavin besedne družine. Potvarjanje jezikovne rabe v teh primerih, torej avtomatsko zamenjevanje kalorij s kilodžuli v vseh kontekstih, se zdi nepotrebno siromašenje jezika. Helena Dobrovoljc (januar 2019)

Vprašanje: Zanima me, kako bi bilo ustrezno sloveniti občni sestavini kraj (край) in oblast (область) v imenu subjektov Ruske federacije. V Slovarju slovenskih eksonimov sem našla poimenovanja za drugi dve skupini federalnih subjektov, namreč za republike in avtonomna okrožja, za subjekte, kot so Алтайский край (in še ostalih 8) ali pa Пензенская область (in še ostalih 45) pa ni nobenih informacij. Raziskovanje po spletnih in knjižnih virih je pokazalo, da so rabljeni različni izrazi in da ni ustaljene rabe. Za край sem našla naslednje variante: regija, kraj, krai, teritorij, okraj. Za область pa sem našla: pokrajina, oblast, območje, regija. Katero od teh različic bi priporočali, da se uporablja oziroma standardizira? Odgovor: Nekaj podatkov o standardiziranih prevodih ruskih upravnih enot najdemo lahko s pomočjo standarda ISO, ki vsebuje poleg ruskih izvirnikov tudi angleške in francoske prevodne standarde. Slovenski geografi so pri iskanju slovenskih ustreznic izhajali iz ruščine in ne iz angleščine. Po besedah predsednika KSZI, Matjaža Geršiča, so prevode medsebojno uskladili, niso pa standardizirani. республика, ISO: respublika (ru.) / republics (angl.) / république (fr.); KSZI: republika (21 republik) Na narodnostne skupine vezana upravna enota, ki ima lastno ustavo, jezik in zakonodajo, vendar jih v mednarodnih zadevah zastopa zvezna vlada. край, ISO: kray (ru.) / administrative territories (angl.) / territoire administratif (fr.); KSZI: okraj (8 okrajev) Kraj je zgodovinski izraz. Nekateri geografi (Natek in Natek, Države sveta) ga imenujejo teritorij, kar sledi dobesednemu prevodu iz angleščine, KSZI se odloča za okraj, kar vzporedni izraz nekdanjim slovenskim okrajem, ki smo jih poznali do leta 1965 (SSKJ 2014: okraj), in vzpostavlja povezavo z izvirnikom край. область, ISO: oblast' (ru.) / administrative regions (angl.) / région administrative (fr.); KSZI: oblast (47 oblasti) Najbolj značilna federalna upravna enota, imenovana po mestu, ki je središče. Ima vodjo in izvoljene predstavnike. V slovenščini ne izhajamo iz angleške standardizirane različice, temveč prevajamo iz izvirnika. город федерального значения, ISO: avtonomnyy gorod (ru.) / autonomous cities (angl.) / ville autonome (fr.); KSZI: avtonomno mesto (dve avtonomni mesti) Glavna mesta, ki funkcionirajo kot samostojne regije. Podobno pri nas mestna občina. автономная область, ISO: avtonomnaya oblast' (ru.) / autonomous region (angl.) / région autonome (fr.); KSZI: avtonomna oblast Edina ruska avtonomna oblast je Judovska avtonomna oblast, in sicer na meji s Kitajsko. Deli se na rajone. автономный округ; ISO: avtonomnyy okrug (ru.) / autonomous districts (angl.) / district autonome (fr.); KSZI: avtonomno okrožje (šest avtonomnih okrožij) Nastala so z namenom zaščite pravic avtohtonih manjšinskih prebivalcev s severa. Helena Dobrovoljc (marec 2022) Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Celoviti servis za uporabnike slovenskega knjižnega jezika: Fran, Franček in Jezikovna svetovalnica, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Vprašanje: Za poimenovanje zidu na Krasu, ki je zgrajen brez ali skoraj brez uporabe malte, se pojavlja veliko poimenovanj -- suhizid, suhozid, suhi zid, ravno tako za postopek: gradnja na suho, suhogradnja, suhozidna gradnja. Zanima me vaše mnenje, katero izmed poimenovanj je najbolj pravilno. Odgovor: Z jezikoslovnega vidika je večina predlaganih izrazov povsem ustrezna, ker pa gre za terminološko vprašanje, kjer je relevantno mnenje strokovnjakov, je pri odgovoru sodelovala dr. Špela Ledinek Lozej v povezavi s strokovnjaki s tega področja oz. iz projektne skupine Living Landscape. Ti so potrdili, da v stroki obstaja več izrazov, a se večinoma odločajo za zvezo suhi zid. Temu pritrjuje tudi SSKJ, saj je termin tam že evidentiran in očitno standardiziran kot del gradbeniške terminologije: grad. suhi zid kamnit zid, pri katerem fuge niso zapolnjene z malto. Živi tudi izraz suhozid, ki je identičen hrvaškemu suhozid in ki se v zadnjem času pogosto uporablja tudi v slovenskem publicističnem in polstrokovnem jeziku, npr.: Izjemna in razpoznavna naravna in kulturna krajina matičnega Krasa z značilnimi kraškimi pojavi, kot so jame, vrtače, ruj, suhozidi (kamnite ograde okrog parcel), vaška arhitektura in drugo, morajo tudi v prihodnje na Kras vabiti obiskovalce … Največ grobov je bilo preprostih, vkopanih v zemljo, brez konstrukcije, med njimi pa so se pojavljaji tudi grobovi, obdani s kamnitimi ploščami, zloženi s kamna lomljenca v tehniki suhozida pa tudi zidani grobovi in celo grobnice. (Delo) Verjetno se suhozidu v prihodnosti ne bo mogoče povsem izogniti, saj se v želji po naravnem procesu poenostavljanja jezikovnih zgradb tudi zveza suhi zid verjetno poenobesedi v suhozid. Izraz suhogradnja ima (sodeč po gradivu) širši pomenski obseg, saj se lahko navezuje na katero koli suho gradnjo, tudi npr. gradnjo z mavčnimi ploščami. Večinoma se pri zidovih uporablja izraz suhozidna gradnja. Mislim, da je na vaše vprašanje odgovorjeno. Ob iskanju odgovora pa se je izkazalo, da je iskanje skupnega izraza kot pomenskega stičišča strokovnjakov pomembno zaradi potreb stroke, kar pa seveda ne pomeni, da se drugi, med ljudmi živeči izrazi (zid na suho; poljski zid) ne bi smeli uporabljati v nestrokovnih besedilih, saj so odraz aktualne poimenovane ustvarjalnosti in tudi naše kulturne dediščine. Helena Dobrovoljc (marec 2014)

Vprašanje: Ali je oznaka svetovni splet res potrebna in kdaj ali je bolje, da jo vedno zamenjamo s preprosto – splet? Odgovor: Svetovni splet je dobesedni prevod iz angl. »world wide web« in označuje pomemben tehnološki premik znotraj internetnega omrežja, ko je bil konec 80. let prejšnjega stoletja zasnovan nastanek spletnih strani, oziroma bolje, spletnih mest. V slovenščini načeloma zadošča že izraz splet, saj je navadno iz sobesedila razvidno, kateri pomen tega sicer večpomenskega samostalnika imamo v mislih. Kadar je zaradi vrste besedila (zlasti pri strokovnem ubesedovanju) ali okoliščin potrebno ponatančenje, pa uporabimo celotno zvezo, tj. svetovni splet. Da je že sam splet načeloma dovolj, dokazuje tudi pridevnik spletni, ki ne potrebuje dodatnega določila – imamo npr. spletne in ne *svetovnospletnih strani. Komunikologinja prof. dr. Tanja Oblak Črnič s Fakultete za družbene vede, ki izraza svetovni splet in splet tudi sama uporablja kot sopomenki, pa opozarja na pomembno in pogosto zmoto: (svetovni) splet kljub pogostemu prepričanju ni sinonimen z izrazom internet. Ta je globalno omrežje, znotraj katerega dostopamo danes tudi do spleta, a kadar želimo opisovati pojave ali procese, povezane s spletnimi stranmi, in če želimo med te fenomene vključiti tudi sodobna družbena omrežja in digitalne medije, je (svetovni) splet pojmovno preozek termin in je bolje govoriti o internetu. Tina Lengar Verovnik, Marko Snoj (november 2016)

Vprašanje: Ko smo v srednji šoli govorili o besedilnih vrstah, smo rekli, da je obvestilo besedilo, v katerem sporočevalec sporoča, da se nekaj dogaja/da se bo zgodilo (torej govori o sedanjosti/prihodnosti). Zanima me, ali sta obvestilo in sporočilo sopomenki ali ne (Ko me pokličejo, vas obvestim/vam sporočim.). V glavi imam, da sporočim uporabimo, ko se govori o preteklem dogodku, npr. Sporočam vam, da je včeraj izginil pes pri sosedu. Odgovor: Splošni razlagalni slovar SSKJ2 (enako že SSKJ) obvestilo v krovnem pomenu razloži kot 'kar se o določeni stvari pove, sporoči', sporočilo pa kot 'kar se o določeni stvari sporoči', kar kaže na to, da gre za samostalnika, ki sta pomensko zelo blizu, pri čemer pa ima sporočilo tudi dva pomena, ki ju obvestilo ne pozna. Zlasti opozarjamo na drugi pomen, ki se navadno uporablja s prilastkom 'kar sporoča, izraža kako (umetniško) delo', npr. idejno, moralno sporočilo filma, romana, saj gre za pojem, ki ga pri pouku slovenščine pogosto srečujemo. V slovenščini lahko glagola sporočiti in obvestiti (enako tudi nedovršna glagola sporočati in obveščati) uporabljamo za podajanje preteklih, sedanjih in prihodnjih dogodkov, o čemer se lahko hitro prepričate npr. s pomočjo besedilnega korpusa Gigafida 2.0. Kar se tiče besedilne vrste obvestila, je morda res malce bolj običajno, da obveščamo o sedanjih ali prihodnjih dogodkih, nikakor pa ne samo to – ob polletju npr. šolarji domov prinesejo obvestilo o zaključenih ocenah, tudi obvestila redarstva se nanašajo (tudi) na pretekle dogodke ipd. Korpusno gradivo (analiza korpusa Gigafida s pomočjo funkcije Sketch diff) kaže, da je besede sporočilo v splošni rabi dvakrat toliko kot besede obvestilo, pri čemer je raba s pridevniki poslano, prejeto, skopo, pisno in uradno pri obeh dokaj primerljiva, s pridevniki predhodno, poprejšnje, vnaprejšnje in zbrano pa se uporablja skoraj vedno obvestilo. Pri sporočilu izstopa raba zvez tekstovno, elektronsko, neželeno in kratko sporočilo, ki so povezane z elektronskim komuniciranjem, pa tudi reklamno, propagandno, oglasno in večpredstavno sporočilo, pri katerih gre za različna medijska sporočila. Čeprav besedi sporočilo in obvestilo pogosto dojemamo kot sopomenki, kar se nakazuje tudi v Slovarju sopomenk sodobne slovenščine, pa se lahko v sobesedilu – kot smo videli – ena ali druga izključno vežeta s posameznimi pridevniki, pa tudi glagoli (npr. prenesti sporočilo, zbirati obvestila) ali samostalniki (npr. sporočilo upanja, obvestilo redarstva). Besedi sporočilo in obvestilo sta torej v splošni rabi pomensko blizu, v terminološki rabi pa je sporočilo nadpomenka (po Toporišiču je sporočilo rezultat sporočanja), obvestilo pa posebna besedilna vrsta oz. posebna vrsta sporočila. V Toporišič-Gjurinovi knjigi »Slovenska zvrstna besedila« (1979) so obvestila opisana kot posebna skupina besedil, ki jih delita na osmrtnice zahvale koristnostna obvestila (o dežurnem zdravniku, tečajnih listah ...) interesna nereklamna obvestila (o tečajih, gledališki spored, radijski spored ...) (pol)reklame programi kolofoni vremenski in padavinski podatki mali oglasi Primer iz knjige: [image: 1687901835509-0ac283c6-6a17-481f-9951-4f7a8f1b2cef-image.png] Mija Michelizza, Helena Dobrovoljc (julij 2023)