Volilci ali volilni upravičenci?

[Moderator]

Vprašanje:


Zanima me, zakaj v medijih ne razlikujejo med pojmoma volilec in volilni upravičenec in kakšno je vaše mnenje o pomenski razliki med obema.

Odgovor:

Vaše vprašanje opozarja na razliko v rabi terminologije v strokovnih in znanstvenih besedilih ter v rabi determinologiziranih izrazov v besedilih za splošne uporabnike, kamor sodijo tudi besedila medijev. Raba »istih« izrazov je v obeh podsistemih jezika (lahko) različna, kar je pričakovano, saj terminologija in splošna leksika nastajata po različnih mehanizmih. O razlikah med terminološko in splošno leksiko, razlogih zanje ter o procesu determinologizacije smo v Jezikovni svetovalnici že pisali, npr. pri vprašanjih o razlagah besed tekočina in puberteta.

V pravni terminologiji izraza volivec in volilni upravičenec poimenujeta dva različna pojma. Kot pojasnjuje Pravni terminološki slovar, s terminom volivec označujemo osebo, ki dejansko odda svoj glas na volitvah ali referendumu, termin volilni upravičenec pa označuje osebo, ki sme na podlagi volilne pravice oddati svoj glas na volitvah ali referendumu. Sodeč po SSKJ2, ima v splošnem jeziku beseda volivec dva pomena, ki poimenujeta obe osebi, ki ju označujeta omenjena pravna pojma. Na dejstvo, da je v splošnem jeziku beseda volivec v enem pomenu sinonimna z zvezo volilni upravičenec, kažejo med drugim tudi tipični kolokatorji, s katerimi se beseda volivec pojavlja: najpogostejši levi prilastek besede volivec je namreč neopredeljen, najpogostejši glagoli, s katerimi se beseda volivec veže v tožilniku, pa so nagovarjati, prepričevati, pozivati.

Načeloma ni narobe, če v nestrokovnih besedilih, torej tudi v medijih, uporabljamo izhodiščno terminološke izraze nekoliko drugače kot v terminologiji. To počnemo pogosto, čeprav se tega ne zavedamo nujno – npr. ko govorimo o zajcih, ko gre v resnici za kunce, ko rečemo, da bomo napisali nekaj stavkov, pa imamo v mislih povedi, ko pripovedujemo, da se sneg topi, dejansko pa so se temperature povzpele nad tališče … Neustrezno pa seveda je, če terminov ne uporabljamo ustrezno v strokovnih besedilih, saj bi neusklajena raba lahko privedla do nerazumevanja med strokovnjaki.

Lahko bi torej rekli, da imamo v splošnem jeziku za izražanje nekoliko več možnosti kot pri pisanju strokovnih besedil. Za oba navedena pravna pojma se v splošnem jeziku pogosto uporablja le izraz volivec, kar ni problematično, če je iz konteksta jasno, za katerega od pomenov besede gre. Če pa želimo, da je naše besedilo nedvoumno in natančno, je seveda smiselno izraza volivec in volilni upravičenec uporabljati razločevalno.

Omenimo še, da smo v Jezikovni svetovalnici že pisali tudi o dvojnici volivec in volilec: Je bolje pisati »volilec« ali »volivec«?

Nina Ledinek, Mojca Žagar Karer (november 2022)