Vprašanje:
Katera oblika je bolj primerna: motor z notranjm izgorevanjem ali motor z notranjm zgorevanjem oz. delavec je izgorel v tovarni ali zgorel v tovarni?
Odgovor:
Če si v Slovarju slovenskega knjižnega jezika 2 (enako v SSKJ) ogledamo gesli izgorevanje (in izgorevati) ter zgorevanje (in zgorevati), vidimo, da ima glagol zgorevati pomena 'izginjati, uničevati se v ognju, plamenu' ter 's tem izginjanjem, uničevanjem dajati energijo', pri čemer navaja kolokacije bencin, gorivo, plin zgoreva, v terminološkem gnezdu slovarskega sestavka zgorevanje pa najdemo stalno besedno zvezo, okvalificirano strojn., torej iz strojništva – motor z notranjim zgorevanjem s pomenom 'motor na toplotno energijo, ki nastaja v njem z zgorevanjem'. Osnovni pomen glagola izgorevati pa je 'približevati se koncu gorenja', pri čemer SSKJ 2 (enako SSKJ) navaja še pomen, ki je z današnjega vidika neustrezno okvalificiran ekspresivno, 'izčrpavati se zaradi (pre)velike prizadevnosti, vneme'. Tudi pri geslu izgorevanje najdemo zglede za pomen, ki ga, predvidevamo, iščete, tj. izgorevanje za družino; izgorevanje v delu. Omenimo še samostalnik izgorelost v pomenu 'stanje skrajne telesne in duševne izčrpanosti'.
Pri primeru delavec je izgorel oz. zgorel v tovarni je izbira glagola torej odvisna od pomena, ki ga želite sporočiti. Izgorel torej v pomenu 'izčrpati se zaradi (pre)velike prizadevnosti, vneme', zgorel pa 'biti v požaru, ognju uničen'.
Pri primeru motorja z notranjim zgorevanjem oz. izgorevanjem pa je vprašanje nekoliko kompleksnejše. V rabi se namreč pojavljata obe možnosti, pri čemer je druga (motor z notranjim izgorevanjem) v Gigafidi 2.0 celo pogostejša (razmerje je 724 : 589). Tudi korpus OSS (znanstvena dela) kaže podobno razmerje, in sicer je razmerje med motorjem z notranjim zgorevanjem in motorjem z notranjim izgorevanjem 2671 : 2898, torej v prid motorju z notranjim izgorevanjem (čeprav ne veliko).
Z vidika besedotvorja je zgorevanje ustreznejše, saj predpona iz.. med drugim izraža 'prenehanje obstajanja, stanja'. Vendar pa lahko že v listkovni kartoteki, ki je bila podlaga za nastanek prve izdaje SSKJ, najdemo listke z iztržki (zlasti iz medijskih besedil), ki omenjajo motor z notranjim izgorevanjem, in listke z vprašanji terminološkim svetovalcem s prošnjo po razjasnitvi razlikovanja med izgorevanjem in zgorevanjem. Stroka se je torej nagnila k besedotvorno ustreznejšemu zgorevanju, zdi pa se, da sta v splošni rabi izraza rabljena sinonimno, pri čemer je morda tudi zaradi lažje izgovorljivosti v konkretni besedni zvezi pogostejše izgorevanje.
Tudi v Razlagalnem slovarju strojništva (2019, Fakulteta za strojništvo UL), ki je verjetno najustreznejši terminološki vir za to področje, je uslovarjen termin motor z notranjim zgorevanjem, ki je definiran kot:
'motor, v katerem je medij, ki opravlja delo, podvržen spremembi v kemijski sestavi, kar pomeni, da se gorivo in oksidant pretvorita v produkte zgorevanja, ki imajo zato višjo notranjo energijo; tipična predstavnika sta batni in turbinski motor z notranjim zgorevanjem, v to skupino spadajo tudi potisne cevi in raketni motorji; motor pri katerem delovna zmes goriva in zraka doživi na prehodu skozi motor različne kemične in energijske pretvorbe'
Če povzamemo: v primeru motorja je ustreznejši izraz motor z notranjim zgorevanjem, v primeru delavca pa izbira med glagoloma izgoreti oz. zgoreti vpliva na pomen povedi.
Mija Michelizza, Mojca Žagar Karer (maj 2023)
