Vprašanje: Pozdravljeni, pravkar sem po radiu slišal naslednje: "Odigrala je dvoboj s češko teniško igralko Anno Sisikova". To se mi zdi nenavadna kombinacija, verjetno v prizadevanju pisca po uporabi priimka osebe ženskega spola "po novih pravilih". Ali ne bi bi bilo bolj primerno, morda tudi edino pravilno, "Odigrala je dvoboj s češko teniško igralko Anno Sisikovo", ali pa morda celo "Odigrala je dvoboj s češko teniško igralko Anna Sisikova" ? Odgovor: Najverjetneje je šlo za lapsus. Med priimki oseb ženskega spola, ki se končajo na -a, se priimki prve ženske sklanjatve (Kobilca, Muha, Skaza) nekoliko razlikujejo od četrte (pridevniške) ženske sklanjatve (Sisikova, Izmajlova). Kot kažejo pregledi rabe, se priimek Kobilca sklanja pogosteje po prvi kot po ničti sklanjatvi. Manj rabljeni priimki pa pogosteje po ničti sklanjatvi (dvojnice pri treh primerih so razvrščene glede na gradivsko potrditev): delo Ivane Kobilce ali Kobilca (gradivo: rodilnik, dajalnik) razprave Ade Vidovič Muha (tudi Muhe) (gradivo) knjiga Alenke Skaza (tudi Skaze) (gradivo) Priimke, ki so izvorno pridevniški, prepoznamo pa jih po needninski rodilniški končnici -ih, pa vedno sklanjamo z glasovno in pisno izraženimi končnicami, torej: zmaga Anne Sisikove pesmi Mance Izmajlove Za konec naj ob vašem spraševanju o posledici »novih pravil« vendarle odgovorim, da ne pravopis ne kak drug priročnik ne uvaja novosti pri ženskih priimkih. Če vas zanima več, si preberite odgovor: Ali Pravopis 8.0 kakor koli spreminja rabo ženskih priimkov glede na pravopisna pravila v SP 2001?. Očitno se je ta raba spontano pojavila, v nekaterih medijih so se je poprijeli in jezikoslovci je ne želijo »prepovedati«, ampak – kot je rekel že Breznik – pustiti jezikovnemu razvoju svojo pot. Helena Dobrovoljc (september 2026) Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Temeljne raziskave slovenščine in aktualizacija jezikovnih priročnikov (2026), ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Vprašanje: Katera oblika je bolj primerna: motor z notranjm izgorevanjem ali motor z notranjm zgorevanjem oz. delavec je izgorel v tovarni ali zgorel v tovarni? Odgovor: Če si v Slovarju slovenskega knjižnega jezika 2 (enako v SSKJ) ogledamo gesli izgorevanje (in izgorevati) ter zgorevanje (in zgorevati), vidimo, da ima glagol zgorevati pomena 'izginjati, uničevati se v ognju, plamenu' ter 's tem izginjanjem, uničevanjem dajati energijo', pri čemer navaja kolokacije bencin, gorivo, plin zgoreva, v terminološkem gnezdu slovarskega sestavka zgorevanje pa najdemo stalno besedno zvezo, okvalificirano strojn., torej iz strojništva – motor z notranjim zgorevanjem s pomenom 'motor na toplotno energijo, ki nastaja v njem z zgorevanjem'. Osnovni pomen glagola izgorevati pa je 'približevati se koncu gorenja', pri čemer SSKJ 2 (enako SSKJ) navaja še pomen, ki je z današnjega vidika neustrezno okvalificiran ekspresivno, 'izčrpavati se zaradi (pre)velike prizadevnosti, vneme'. Tudi pri geslu izgorevanje najdemo zglede za pomen, ki ga, predvidevamo, iščete, tj. izgorevanje za družino; izgorevanje v delu. Omenimo še samostalnik izgorelost v pomenu 'stanje skrajne telesne in duševne izčrpanosti'. Pri primeru delavec je izgorel oz. zgorel v tovarni je izbira glagola torej odvisna od pomena, ki ga želite sporočiti. Izgorel torej v pomenu 'izčrpati se zaradi (pre)velike prizadevnosti, vneme', zgorel pa 'biti v požaru, ognju uničen'. Pri primeru motorja z notranjim zgorevanjem oz. izgorevanjem pa je vprašanje nekoliko kompleksnejše. V rabi se namreč pojavljata obe možnosti, pri čemer je druga (motor z notranjim izgorevanjem) v Gigafidi 2.0 celo pogostejša (razmerje je 724 : 589). Tudi korpus OSS (znanstvena dela) kaže podobno razmerje, in sicer je razmerje med motorjem z notranjim zgorevanjem in motorjem z notranjim izgorevanjem 2671 : 2898, torej v prid motorju z notranjim izgorevanjem (čeprav ne veliko). Z vidika besedotvorja je zgorevanje ustreznejše, saj predpona iz.. med drugim izraža 'prenehanje obstajanja, stanja'. Vendar pa lahko že v listkovni kartoteki, ki je bila podlaga za nastanek prve izdaje SSKJ, najdemo listke z iztržki (zlasti iz medijskih besedil), ki omenjajo motor z notranjim izgorevanjem, in listke z vprašanji terminološkim svetovalcem s prošnjo po razjasnitvi razlikovanja med izgorevanjem in zgorevanjem. Stroka se je torej nagnila k besedotvorno ustreznejšemu zgorevanju, zdi pa se, da sta v splošni rabi izraza rabljena sinonimno, pri čemer je morda tudi zaradi lažje izgovorljivosti v konkretni besedni zvezi pogostejše izgorevanje. Tudi v Razlagalnem slovarju strojništva (2019, Fakulteta za strojništvo UL), ki je verjetno najustreznejši terminološki vir za to področje, je uslovarjen termin motor z notranjim zgorevanjem, ki je definiran kot: 'motor, v katerem je medij, ki opravlja delo, podvržen spremembi v kemijski sestavi, kar pomeni, da se gorivo in oksidant pretvorita v produkte zgorevanja, ki imajo zato višjo notranjo energijo; tipična predstavnika sta batni in turbinski motor z notranjim zgorevanjem, v to skupino spadajo tudi potisne cevi in raketni motorji; motor pri katerem delovna zmes goriva in zraka doživi na prehodu skozi motor različne kemične in energijske pretvorbe' Če povzamemo: v primeru motorja je ustreznejši izraz motor z notranjim zgorevanjem, v primeru delavca pa izbira med glagoloma izgoreti oz. zgoreti vpliva na pomen povedi. Mija Michelizza, Mojca Žagar Karer (maj 2023)