Vprašanje:
Spoštovani,
zanima me, ali lahko nagovor v dopisu sledi zadevi ali mora biti nagovor namesto zapisa (kot sem zasledila v enem starejšem priročniku). Se pravi:
Zadeva: Prijava na razpisano delovno mesto
Spoštovani gospod X,
prijavljam se ...
ALI
Spoštovani gospod X,
prijavljam se ...
ALI
Zadeva: Prijava na razpisano delovno mesto
Spoštovani gospod X,
prijavljam se ...
Na tem mestu bi vprašala tudi, kako je s presledki (med zadevo in nagovorom in vsebino dopisa) in kako je z okrajšavo besed gospa/gospod (je res nezaželeno)?
Odgovor:
V šolskih učbenikih najdemo sicer precej jasna navodila, kako pisati določena besedila, vendar pa za slovenski jezik na tem področju ne obstajajo neka splošno zavezujoča pravila. Ta odgovor je tako zgolj nasvet. Poleg tega se moramo zavedati tudi tega, da je elektronska komunikacija vpeljala številne spremembe, seveda pa je ključnega pomena tudi stopnja formalnosti. Obstaja nekaj priporočil, med drugim priročnik Monike Kalin Golob O dopisih: predlog za standardizacijo (2003), ki pa je star že skoraj dvajset let in ne odraža sodobne situacije (npr. oklepaji v nagovoru so dandanes precej redki). Na temo ločil v poslovno-uradovalnih besedilih obstaja raziskava Tadeje Rozman in Monike Kalin Golob v monografiji Pravopis na zrnu graha iz leta 2022 (urednici Tina Lengar Verovnik in Urška Vranjek Ošlak).
Najprej bi lahko rekli, da je tudi navajanje besede Zadeva v tem primeru zastarela. Nobene potrebe ni, da bi jo dopisali, saj je Prijava na delovno mesto X dovolj povedna. Nagovor s Spoštovani vsekakor sledi imenu dokumenta, torej zadevi. Posamezni elementi pa naj bodo med sabo ločeni s prazno vrstico. Če tovrstno pismo želimo nasloviti na konkretno osebo (kar je sicer sorazmerno redko), jo naslovimo z gospa oz. gospod in priimkom ali še dodatno z nazivom (Spoštovana gospa dr. Filipović). Nazive vsekakor krajšamo, gospo in gospoda pa po želji. V že omenjenem priročniku na str. 35 in 36 sicer beremo:
»Pogosto je v nagovoru namesto gospod in gospa okrajšava (g. ali ga.), to ni prav vljudno, zato v nagovoru raje v celoti izpišemo to besedo«.
Žal v priročniku ni pojasnjeno, zakaj bi bila okrajšava za gospo ali gospoda nevljudna, za naziv (profesorica, doktorica ipd.) pa ne.
Več o tem tudi v odgovoru Nagovor v pismu: ime izpišemo ali ne?.
Boris Kern (november 2022)
Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Celoviti servis za uporabnike slovenskega knjižnega jezika: Fran, Franček in Jezikovna svetovalnica, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.