Vprašanje:

Zanima me, kako je z lektoriranjem bibliografij.

Pri vpisu posamezne bibliografske enote moramo namreč upoštevati pravila in ločila, ki so pri katalogizaciji natančno določena (ISBD).

Ali to pomeni, da zapisov (v bibliografiji, ki bo izšla v publikaciji), ki so kopirani iz COBISS-a, sploh ne popravljamo? Moramo pustiti stični vezaj, kjer bi po SP moral stati stični pomišljaj (npr. str. 32-37)?
Verjetno tudi (pravopisno napačno napisanih) naslovov že izdanih del pri lektoriranju bibliografij ne spreminjamo (da bi med letnicama napisali stični pomišljaj).

Primer:

PRIIMEK, Ime. Knjižnica v zadnjem desetletju : iz kronike 1999 – 2008. V: Zbornik knjižnice ob njeni šestdesetletnici. - Str. 32-37

Odgovor:

Kadar objavljate bibliografske zapise v sistemu Cobiss, upoštevate pravila katalogizacije, če pa gre za druge objave, upoštevate pravopisna pravila za pisanje v slovenskem knjižnem jeziku:

dvopičje je zapisano levostično; med števili je namesto predloga do v vlogi predložnega pomišljaja stični pomišljaj.

Vaš primer je v skladu s pravopisnimi pravili zapisan takole:

PRIIMEK, Ime. Knjižnica v zadnjem desetletju: iz kronike 1999–2008. V: Zbornik knjižnice ob njeni šestdesetletnici. – Str. 32–37

Dodajmo še, da lektoriranje naslovov že izdanih del ni priporočljivo, saj bi to lahko uporabniku povzročilo težave pri iskanju ali identificiranju izdanega dela.

Helena Dobrovoljc, Mija Michelizza (oktober 2018)

Vprašanje:

Brskala sem po SSKJ2 in pri geslu razbijati našla primer strokovnjaki se že dolgo razbijajo glave s tem problemom. Mislim, da bi moralo pisati razbijati si glavo (v ednini) – kot v frazeološkem slovarju. Lahko to v SSKJ2 popravite?

Odgovor:

Oblika razbijati si glave res ni ustaljena varianta, gre pa za pogosto besedilno uresničitev frazema razbijati si glavo. Frazemi se lahko na najrazličnejše načine prilagajajo sobesedilu. Tudi v naslednjem zgledu, ki ga navaja SSKJ2, je beseda glava prilagojena sobesedilu z rodilniško obliko: s tem si ne bom razbijal glave.

Frazeološka variantnost v SSKJ-ju ni bila posebej obravnavana in zato osnovne oblike (najbolj značilne, najpogostejše variante) tudi niso sistematično prikazane za vsak frazem posebej. Te naloge se je lotil šele Slovar slovenskih frazemov, ki poleg osnovne oblike ponekod navaja tudi druge variante. V SSKJ-ju so frazemi pogosto navedeni zgolj v okviru ponazarjalnega gradiva – z vidika slovaropisja pa ni prav nič sporno, če se v takem slovarskem zgledu frazem pojavi v besedilni uresničitvi, na katero je vplivalo sobesedilo in je tako lahko npr. v množini (strokovnjaki). Dodajmo, da v besedilih najdemo tudi uresničitev tega frazema v dvojini, ki pa je veliko redkejša. Tak je primer iz opisa nekega filma, ki ga lahko zasledimo v besedilnem korpusu Gigafida:

Fanta se poženeta v beg in si razbijata svoji ne preveč bistri glavi, na koga se sploh lahko obrneta, preden pristaneta v ječi ali mrtvašnici.

V novem slovarju eSSKJ je variantnost frazemov obravnavana sistematično in urejena hierarhično, tako da je za osnovno slovarsko obliko frazema izbrana najbolj značilna in pogosta varianta, poleg nje pa so v stolpcu navedene še druge najbolj pogoste variante (če obstajajo). Tako sodobno obravnavo frazeoloških variant si lahko ogledate na primeru besede hruška in njenih frazeoloških enot v eSSKJ-ju.

Matej Meterc (april 2020)

Vprašanje:

Na spletu sem zasledila, da imajo na Radiu Študent, od leta 2017 poimenovanje serije oddaj z naslovom Cicigan

DALJŠA VEČERNA ODDAJA, NAMENJENA POLEMIZIRANJU S PREDŠOLSKIMI, OSNOVNOŠOLSKIMI IN SREDNJEŠOLSKIMI SISTEMI, PRAKSAMI IN KONCEPTI TER OBRAVNAVI MARGINALIZIRANIH SKUPIN NA PODROČJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA.
https://radiostudent.si/univerza/cicigan .

Zanima me mnenje, ali je poimenovanje CICIGAN pozitivno, nevtralno ali pejorativno.

Ali je v besedi utrjevanje ali preseganje stereotipov? Ali je v besedi implicitna estetika zavajanja? Ali je mogoče "intentional fallacy"? Domnevam, da so avtorji oz. avtorice projekta CICIGAN želeli biti subverzivni?

Odgovor:

Beseda Cicigan je najverjetneje sestavljena iz besed cigan in ciciban, kar prinaša dve močni čustveni obarvanosti. Ker gre za neologizem, katerega raba je omejena na naslov oddaje, o njegovem pomenu ne moremo soditi na podlagi rabe v množici različnih besedil različnih govorcev, kot je to mogoče pri vrsti ustaljenih leksemov.

Beseda, ki je sestavljena vsaj iz ene besede, ki ima negativen predznak, se negativne zaznamovanosti ne znebi kar tako, vendar se zdi, da razlog za nastanek te prekrivanke (ciciban + cigan) ni nuja po pejorativnem poimenovanju konkretnega denotata, temveč želja po provokaciji.

Utrjevanje ali preseganje stereotipov je težko pripisati zgolj rabi besede, ki služi kot naslov oddaje. Verjetno bi bilo o tem bolje soditi z analizo oddaje – torej prav tega, kar ta beseda poimenuje, vendar pa bi taka analiza presegala domeno jezikoslovja.

Matej Meterc (junij 2020)

Vprašanje:

Prosim za jezikovno mnenje o naslovu naloge. Prva ali druga možnost.

1. Raziskava odnosov študentov do plastike in vedenja o obstoju hormonskih motilcev

2. Raziskava odnosa študentov do plastike in do vedenja o obstoju hormonskih motilcev


Odgovor:

Pomenska obvestilnost naslovov je nekoliko različna:

1. Raziskava odnosov študentov do plastike in vedenja o obstoju hormonskih motilcev

Gre za raziskavo dvojega: (a) odnosov/odnosa študentov do plastike in (b) védenja o obstoju itd. V tem primeru ni jasno, čigavo védenje bi se raziskalo v primeru b – odnosi študentov ostajajo le v razmerju do plastike: mogoče bi se, če je to razumevanje pravo, dopisalo in njihovega vedenja: Raziskava odnosa študentov do plastike in njihovega vedenja o obstoju hormonskih motilcev

2. Raziskava odnosa študentov do plastike in do vedenja o obstoju hormonskih motilcev

Gre za raziskavo odnosov/odnosa študentov (a) do plastike in (b) do védenja o obstoju itd. – V tem primeru in z željo po takem razumevanju naj oba predloga ostaneta zapisana.

Sicer je preobilje predlogov v prirednih zvezah (npr. Jutri grem v Ljubljano in Postojno in ne v Ljubljano in v Postojno) slabša slogovna možnost, o kateri smo v svetovalnici že pisali: uporaba predloga z in njegove variante.

Če pa se poukvarjamo še s števnostjo oblike samostalnika odnos, potem naj opozorimo na pojmovni značaj samostalnika, števnost (odnosi) pa v tem primeru sugerira, da gre za različne vrste odnosa, kar se zdi v danem kontekstu nepotrebno.

Peter Weiss, Marko Snoj, Helena Dobrovoljc (marec 2015)

Ni novih objav.

Ni novih objav.

Ni novih objav.

Ni novih objav.

Ni novih objav.

Ni novih objav.