Podkategorije

• bibliografski zapisi
  

  2
  Teme
  2
  Objave

  

  
  Vprašanje:
  
  Zanima me, kako navajati vire v publikacijah. Poznam nekaj standardov, vendar me zanima, ali je dopustno tako:

  Vid PEČJAK, Psihologija množic, Ljubljana 1994.
  
  

  Odgovor:
  
  Z vašo bibliografsko enoto, ki podpira navedbo vira, ni nič narobe. Vendar mnoga uredništva ali ustanove, ki predpisujejo oblikovanje publikacij (recimo fakultete za diplomske naloge, ki nastajajo pri njih), zahtevajo točno določeno in predpisano obliko.

  Tako mora ponekod stati priimek, pisan samo z veliko začetnico, čisto na začetku bibliografske enote, češ da se jih da potem razvrščati po abecedi (čeprav se jih da tudi v vašem primeru), naslov mora biti ležeč, za krajem izdaje mora stati še založba ali izdajatelj in v vašem primeru pred letnico vejica, pri člankih, objavljenih v revijah ali zbornikih, morajo biti navedeni letnik, letnica in številka z obsegom strani. Vse to zahteva obvladanje tehnike, ki zelo koristi pri večkratnem objavljanju.

  To veščino, ki kdaj lahko prehaja v že precej obsežno znanje, saj je različnih elementov in kombinacij v bibliografskih opisih zelo veliko, si najbolj prizadevni pridobijo s kopiranjem najboljših rešitev, v istem seznamu virov (bibliografiji) pa je pri istovrstnih primerih dobro ravnati enako, tako da so posamezne enote med seboj kar se da usklajene in da bralca ne begajo.

  Peter Weiss (april 2015)

• izbira ustrezne besedne zveze
  

  6
  Teme
  6
  Objave

  

  
  Vprašanje:
  
  
  Prosim za vaše mnenje glede pravilnosti zapisa "bivanjska kvaliteta", ki je uporabljen v besedilu "politično in kulturno središče Vipavske doline z visoko bivanjsko kvaliteto v mestu in na podeželju". V SSKJ take besedne zveze namreč nisem našla in zato sklepam, da je pravilno zapisati "kvaliteta bivanja".

  
  Odgovor:
  

  Čeprav besedne zveze bivanjska kvaliteta ni v SSKJ ali drugih slovarjih, je pridevnik bivanjski živ, in sicer tako v pomenu 1. 'nanašajoč se na bivanje na nekam kraju, v stanovanju ...' kot tudi v pomenu 2. 'nanašajoč se na obstoj, eksistenco nasploh'.

  Zdi se, da je besedna zveza s pridevnikom bivanjski (bivanjska kvaliteta) bolj abstraktna kot zveza kvaliteta bivanja, saj bi lahko govorili o bivanjski kvaliteti kot nasprotju bivanjske stiske, kot jo doživlja npr. pesnik, sodobni človek ipd. Če pa je v zvezi bivanje samostalnik, se zveze, ki ga opisujejo navadno nanašajo na okoliščine bivanja, na stroške bivanja, na kulturo bivanja ipd.

  Če torej želite omeniti, da je kulturno središče Vipavske doline vsesplošno ugodno za posameznika, uporabite zvezo bivanjska kvaliteta, če pa želite poudariti zgolj ugodnosti, povezane z nastanitvijo posameznika, izberite zvezo kakovost bivanja.

  Helena Dobrovoljc (oktober 2017)

• označenost besede
  

  1
  Teme
  1
  Objave

  

  
  Vprašanje:
  
  Zanima me konotacija besede brašnja. Ali ima beseda morda rahlo zaničljiv oz. manjvrednostni pridih?

  Hotela sem jo uporabiti v haikuju. In sicer takole:

  Napoj zlatih nitk // z brašnjo povezanih src -- // iskriv levji ples.

  Zelo dobrodošel je tudi vaš komentar haikuja v splošnem.
  
  
  Odgovor:
  
  Kot je razvidno iz SSKJ, je tudi nekdaj redko rabljena beseda brašnja označena le z oznako starinsko, torej nikakor ni slabšalna ali kaj temu podobnega. Enako označen je tudi pogostejši sinonim brašno. Literarne kritike se seveda vzdržim, saj se na to ne spoznam, lahko pa rečem, da je za moj okus ta haiku lep.

  Marko Snoj (december 2013)

• ponavljanje predlogov
  

  1
  Teme
  1
  Objave

  

  
  Vprašanje:
  
  Prosim za jezikovno mnenje o naslovu naloge. Prva ali druga možnost.

  1. Raziskava odnosov študentov do plastike in vedenja o obstoju hormonskih motilcev

  2. Raziskava odnosa študentov do plastike in do vedenja o obstoju hormonskih motilcev
  
  
  Odgovor:
  
  Pomenska obvestilnost naslovov je nekoliko različna:

  1. Raziskava odnosov študentov do plastike in vedenja o obstoju hormonskih motilcev

  Gre za raziskavo dvojega: (a) odnosov/odnosa študentov do plastike in (b) védenja o obstoju itd. V tem primeru ni jasno, čigavo védenje bi se raziskalo v primeru b – odnosi študentov ostajajo le v razmerju do plastike: mogoče bi se, če je to razumevanje pravo, dopisalo in njihovega vedenja: Raziskava odnosa študentov do plastike in njihovega vedenja o obstoju hormonskih motilcev

  2. Raziskava odnosa študentov do plastike in do vedenja o obstoju hormonskih motilcev

  Gre za raziskavo odnosov/odnosa študentov (a) do plastike in (b) do védenja o obstoju itd. – V tem primeru in z željo po takem razumevanju naj oba predloga ostaneta zapisana.

  Sicer je preobilje predlogov v prirednih zvezah (npr. Jutri grem v Ljubljano in Postojno in ne v Ljubljano in v Postojno) slabša slogovna možnost, o kateri smo v svetovalnici že pisali: uporaba predloga z in njegove variante.

  Če pa se poukvarjamo še s števnostjo oblike samostalnika odnos, potem naj opozorimo na pojmovni značaj samostalnika, števnost (odnosi) pa v tem primeru sugerira, da gre za različne vrste odnosa, kar se zdi v danem kontekstu nepotrebno.

  Peter Weiss, Marko Snoj, Helena Dobrovoljc (marec 2015)