Vprašanje: Je uvodoma v dopisu potrebno napisati »Spoštovani gospod Janez Novak« ali je ustrezno tudi »Spoštovani gospod Novak«? Odgovor: Uporaba imena ob priimku je v nagovoru neobvezna, vsaj deloma pa morda odvisna od tega, kako dobro poznamo naslovnika. Če mu pišemo prvič in z njim še nismo vzpostavili odnosa ali pa je ta odnos strogo posloven, ga bomo verjetno nagovorili nekako takole: Spoštovani gospod (Janez) Novak, Če naslovnika že poznamo, lahko morda nagovor oblikujemo nekoliko manj formalno, npr. Spoštovani (gospod) Janez, Spoštovani kolega, Ko pa odnos prehaja meje poslovnega ali ko traja poznanstvo/sodelovanje že dalj časa, lahko postanemo tudi skoraj povsem neformalni, npr. Janez, pozdravljen, Janez, živjo, Dragi Janez, Izbira je torej povsem vaša in je odvisna od odnosa, ki ga imate z naslovnikom. Urška Vranjek Ošlak (april 2024)

Vprašanje: Zanima me, kako je z lektoriranjem bibliografij. Pri vpisu posamezne bibliografske enote moramo namreč upoštevati pravila in ločila, ki so pri katalogizaciji natančno določena (ISBD). Ali to pomeni, da zapisov (v bibliografiji, ki bo izšla v publikaciji), ki so kopirani iz COBISS-a, sploh ne popravljamo? Moramo pustiti stični vezaj, kjer bi po SP moral stati stični pomišljaj (npr. str. 32-37)? Verjetno tudi (pravopisno napačno napisanih) naslovov že izdanih del pri lektoriranju bibliografij ne spreminjamo (da bi med letnicama napisali stični pomišljaj). Primer: PRIIMEK, Ime. Knjižnica v zadnjem desetletju : iz kronike 1999 – 2008. V: Zbornik knjižnice ob njeni šestdesetletnici. - Str. 32-37 Odgovor: Kadar objavljate bibliografske zapise v sistemu Cobiss, upoštevate pravila katalogizacije, če pa gre za druge objave, upoštevate pravopisna pravila za pisanje v slovenskem knjižnem jeziku: dvopičje je zapisano levostično; med števili je namesto predloga do v vlogi predložnega pomišljaja stični pomišljaj. Vaš primer je v skladu s pravopisnimi pravili zapisan takole: PRIIMEK, Ime. Knjižnica v zadnjem desetletju: iz kronike 1999–2008. V: Zbornik knjižnice ob njeni šestdesetletnici. – Str. 32–37 Dodajmo še, da lektoriranje naslovov že izdanih del ni priporočljivo, saj bi to lahko uporabniku povzročilo težave pri iskanju ali identificiranju izdanega dela. Helena Dobrovoljc, Mija Michelizza (oktober 2018)

Vprašanje: V medijih pogosto zasledim uporabo fraz po krivem obsojen, po krivem zaprt in podobnih, ko dotičnega prikazujejo kot žrtev nepravičnega sistema ... Po drugi strani pa – imam občutek da predvsem v strokovni (pravniški) literaturi – najdemo tudi po nedolžnem obsojen in po nedolžnem zaprt, kar se vsaj meni zdi precej bolj problematično. Zanima me torej, kako je s to zadevo z jezikovega vidika. Je torej kriv ali nedolžen? Odgovor: Na kratko: v obeh primerih je obsojeni nedolžen in oba načina izražanja nedolžnosti sta z jezikovnega vidika pravilna, lahko pa se razlikujejo vrste in tipi besedil, v katerih ju najdemo. Prva od možnosti (po nedolžnem obsojen/zaprt) se pojavlja zlasti v splošnih besedilih. V SSKJ jo najdemo v geslu nedolžen s pomenom ‘ki nima krivde, ni kriv’; tak pomen obdrži tudi besedna zveza – kdor je obsojen po nedolžnem, je nedolžen. nedôlžen -žna -o [nedou̯žən] prid., nedôlžnejši (ȏ) ki nima krivde, ni kriv: obdolžili so ga, izkazalo pa se je, da je nedolžen; nav. ekspr.: ubijanje nedolžnih ljudi v vojnah; pri tej stvari sem popolnoma nedolžen / ekspr. zlaže se ti z najbolj nedolžnim obrazom / ekspr. zakaj pobijaš nedolžne ptičke /…/ nedôlžni -a -o sam.: ne delaj se nedolžnega; po nedolžnem obsojen Pri drugi zvezi (po krivem obsojen/zaprt) gre za terminološko zvezo s področja prava, ki je od tam prišla tudi v splošni jezik. V SSKJ je navedena kot ekspresivna in kot tako jo lahko čutimo nestrokovnjaki, v stroki pa ni zaznamovana in je povsem običajna in ustrezna. V SSKJ jo najdemo v geslu kriv, vendar pa je iz slovarskega sestavka malo težje razbrati, da je beseda kriv v tej besedni zvezi uporabljena v tretjem pomenu oz. v enem od njegovih podpomenov (ekspr. ‘lažen, napačen’, ki izhaja iz pravniškega ‘ki ni v skladu z dejstvi’). Besedna zveza po krivem obsojen torej pomeni, da je bil nekdo obsojen (morda na podlagi neresničnih navedb), a je v resnici nedolžen. krív -a -o prid. (ȋ í) /…/ /.../ pravn. ki ni v skladu z dejstvi: kriva obtožba, ovadba; krivo pričevanje; kriva izpoved / kriva prisega kriva izpoved zapriseženega / nastopil je kot kriva priča // ekspr. lažen, napačen: dobil je krive informacije; širiti krive vesti // star. ki vsebuje kaj, kar v določenem okolju ni priznano za pravo, pravilno: širiti krive nauke; krivi nazori / kriva vera za pripadnike določene krščanske veroizpovedi vera, ki je zaradi nepriznavanja kake dogme druga, drugačna / po deželi so hodili krivi preroki ● ekspr. kriv pogled sovražen, nenaklonjen; ekspr. hoditi po krivih potih ravnati, delati nepravilno, moralno oporečno; pesn. sreča kriva nesreča; ekspr. ti učiš pa krivo vero tvoji nazori, nauki niso v skladu z določeno ideologijo, normami, navadami /.../ krívi -a -o sam.: po krivem dolžiti; publ. spoznali so ga za krivega sodišče je odločilo, da je kriv Za nastanek tako močno nasprotnih si zvez je morda kriva perspektiva: nekdo je po krivem zaprt z vidika pravnega sistema, saj je pravni sistem naredil napako, po nedolžnem zaprt pa je z vidika zaprtega, saj ni naredil nič narobe. Naj dodamo, da se v sodobnih besedilih različnih vrst kot nezaznamovana uporablja še ena podobna zveza, in sicer po krivici obsojen/zaprt, ki se v primerjavi s prejšnjima uporablja v največ različnih vrstah besedil in ima tudi najširši pomenski razpon (npr. po krivici prezrt). Urška Vranjek Ošlak, Mateja Jemec Tomazin, Dejan Gabrovšek, Domen Krvina (februar 2025) Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta »Delimo (si) slovarje: Fran in Franček«, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Vprašanje: Na spletu sem zasledila, da imajo na Radiu Študent, od leta 2017 poimenovanje serije oddaj z naslovom Cicigan DALJŠA VEČERNA ODDAJA, NAMENJENA POLEMIZIRANJU S PREDŠOLSKIMI, OSNOVNOŠOLSKIMI IN SREDNJEŠOLSKIMI SISTEMI, PRAKSAMI IN KONCEPTI TER OBRAVNAVI MARGINALIZIRANIH SKUPIN NA PODROČJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA. https://radiostudent.si/univerza/cicigan . Zanima me mnenje, ali je poimenovanje CICIGAN pozitivno, nevtralno ali pejorativno. Ali je v besedi utrjevanje ali preseganje stereotipov? Ali je v besedi implicitna estetika zavajanja? Ali je mogoče "intentional fallacy"? Domnevam, da so avtorji oz. avtorice projekta CICIGAN želeli biti subverzivni? Odgovor: Beseda Cicigan je najverjetneje sestavljena iz besed cigan in ciciban, kar prinaša dve močni čustveni obarvanosti. Ker gre za neologizem, katerega raba je omejena na naslov oddaje, o njegovem pomenu ne moremo soditi na podlagi rabe v množici različnih besedil različnih govorcev, kot je to mogoče pri vrsti ustaljenih leksemov. Beseda, ki je sestavljena vsaj iz ene besede, ki ima negativen predznak, se negativne zaznamovanosti ne znebi kar tako, vendar se zdi, da razlog za nastanek te prekrivanke (ciciban + cigan) ni nuja po pejorativnem poimenovanju konkretnega denotata, temveč želja po provokaciji. Utrjevanje ali preseganje stereotipov je težko pripisati zgolj rabi besede, ki služi kot naslov oddaje. Verjetno bi bilo o tem bolje soditi z analizo oddaje – torej prav tega, kar ta beseda poimenuje, vendar pa bi taka analiza presegala domeno jezikoslovja. Matej Meterc (junij 2020)

Vprašanje: Prosim za jezikovno mnenje o naslovu naloge. Prva ali druga možnost. 1. Raziskava odnosov študentov do plastike in vedenja o obstoju hormonskih motilcev 2. Raziskava odnosa študentov do plastike in do vedenja o obstoju hormonskih motilcev Odgovor: Pomenska obvestilnost naslovov je nekoliko različna: 1. Raziskava odnosov študentov do plastike in vedenja o obstoju hormonskih motilcev Gre za raziskavo dvojega: (a) odnosov/odnosa študentov do plastike in (b) védenja o obstoju itd. V tem primeru ni jasno, čigavo védenje bi se raziskalo v primeru b – odnosi študentov ostajajo le v razmerju do plastike: mogoče bi se, če je to razumevanje pravo, dopisalo in njihovega vedenja: Raziskava odnosa študentov do plastike in njihovega vedenja o obstoju hormonskih motilcev 2. Raziskava odnosa študentov do plastike in do vedenja o obstoju hormonskih motilcev Gre za raziskavo odnosov/odnosa študentov (a) do plastike in (b) do védenja o obstoju itd. – V tem primeru in z željo po takem razumevanju naj oba predloga ostaneta zapisana. Sicer je preobilje predlogov v prirednih zvezah (npr. Jutri grem v Ljubljano in Postojno in ne v Ljubljano in v Postojno) slabša slogovna možnost, o kateri smo v svetovalnici že pisali: uporaba predloga z in njegove variante. Če pa se poukvarjamo še s števnostjo oblike samostalnika odnos, potem naj opozorimo na pojmovni značaj samostalnika, števnost (odnosi) pa v tem primeru sugerira, da gre za različne vrste odnosa, kar se zdi v danem kontekstu nepotrebno. Peter Weiss, Marko Snoj, Helena Dobrovoljc (marec 2015)

Vprašanje: Na katera mesta v spodnjih povedih je najustrezneje umestiti izraza »na eni strani« in »na drugi strani« ter kako je treba pisati vejice? Gre za prevode, izraza pa bi želeli ohraniti, da sledimo izvirniku (čeprav bi ju bilo najbrž v nekaterih primerih mogoče tudi izbrisati). V tej zadevi gre za spor med, na eni strani, družbo A, družbo B in družbo C, ki je delniška družba, ter na drugi strani, osebo A, osebo B in osebo C. V tej zadevi gre za spor med družbo A, družbo B in družbo C, ki je delniška družba, na eni strani ter osebo A, osebo B in osebo C na drugi strani. V tej zadevi gre za spor med družbo A, družbo B in družbo C, ki je delniška družba, na eni strani, ter osebo A, osebo B in osebo C, na drugi strani. Še nekaj primerov: Stranka je vložila tožbo, s katero je predlagala, na eni strani, razglasitev ničnosti sklepa o izbrisu točk za delovno uspešnost in, na drugi strani, razglasitev ničnosti sklepa o zavrnitvi prošnje za pomoč. S tem se ne nasprotuje nacionalni zakonodaji, v skladu s katero za storitve, ki se opravljajo na potujočih zabaviščih, na eni strani, ter za storitve, ki se opravljajo na stacionarnih zabaviščih, na drugi strani, veljajo različne stopnje DDV. Tožeča stranka se je zavezala, da bo na eni strani ohranila svoje lete in dosegla cilje glede števila potnikov ter na drugi strani izvajala dejavnosti trženja in oglaševanja. Stranka zahteva le, da se na eni strani dokaže, da je ta dokument namenjen zlasti za notranjo rabo, in na drugi strani potrdi, da ni prevladujočega javnega interesa, ki bi upravičeval razkritje tega dokumenta. Do tega je prišlo, ker stranka ni konkretno dokazala, na eni strani, da je predlog za naložitev denarne sankcije upravičen, in na drugi strani, da obstaja potreba, da se družbi naloži plačilo kazni. Odgovor: Med ponujenimi možnostmi in z želeno ohranitvijo zvez »na eni strani« in »na drugi strani« bi najustrezneje zapisali takole: V tej zadevi gre za spor med družbo A, družbo B in družbo C, ki je delniška družba, na eni strani ter osebo A, osebo B in osebo C na drugi strani. V drugih primerih, ki jih navajate, sta zvezi »na eni strani« in »na drugi strani« sicer mogoči, saj poudarjata razliko med stališčema, a sta pomensko pravzaprav odveč. Stranka je vložila tožbo, s katero je predlagala razglasitev ničnosti sklepa o izbrisu točk za delovno uspešnost (na eni strani) in sklepa o zavrnitvi prošnje za pomoč (na drugi strani). S tem se ne nasprotuje nacionalni zakonodaji, v skladu s katero za storitve, ki se opravljajo na potujočih zabaviščih, veljajo drugačne stopnje DDV kot za storitve, ki se opravljajo na stacionarnih zabaviščih. Tožeča stranka se je zavezala, da bo (na eni strani) ohranila svoje lete in dosegla cilje glede števila potnikov ter (na drugi strani) izvajala dejavnosti trženja in oglaševanja. Stranka zahteva le, da se (na eni strani) dokaže, da je ta dokument namenjen zlasti za notranjo rabo, in (na drugi strani) potrdi, da ni prevladujočega javnega interesa, ki bi upravičeval razkritje tega dokumenta. Do tega je prišlo, ker stranka ni konkretno dokazala, da je predlog za naložitev denarne sankcije upravičen in da obstaja potreba, da se družbi naloži plačilo kazni. Urška Vranjek Ošlak, Andreja Žele (junij 2023)