Vprašanje:

Spoštovani,
zanima me, ali lahko nagovor v dopisu sledi zadevi ali mora biti nagovor namesto zapisa (kot sem zasledila v enem starejšem priročniku). Se pravi:

Zadeva: Prijava na razpisano delovno mesto
Spoštovani gospod X,
prijavljam se ...

ALI

Spoštovani gospod X,
prijavljam se ...

ALI

Zadeva: Prijava na razpisano delovno mesto
Spoštovani gospod X,
prijavljam se ...

Na tem mestu bi vprašala tudi, kako je s presledki (med zadevo in nagovorom in vsebino dopisa) in kako je z okrajšavo besed gospa/gospod (je res nezaželeno)?

Odgovor:

V šolskih učbenikih najdemo sicer precej jasna navodila, kako pisati določena besedila, vendar pa za slovenski jezik na tem področju ne obstajajo neka splošno zavezujoča pravila. Ta odgovor je tako zgolj nasvet. Poleg tega se moramo zavedati tudi tega, da je elektronska komunikacija vpeljala številne spremembe, seveda pa je ključnega pomena tudi stopnja formalnosti. Obstaja nekaj priporočil, med drugim priročnik Monike Kalin Golob O dopisih: predlog za standardizacijo (2003), ki pa je star že skoraj dvajset let in ne odraža sodobne situacije (npr. oklepaji v nagovoru so dandanes precej redki). Na temo ločil v poslovno-uradovalnih besedilih obstaja raziskava Tadeje Rozman in Monike Kalin Golob v monografiji Pravopis na zrnu graha iz leta 2022 (urednici Tina Lengar Verovnik in Urška Vranjek Ošlak).

Najprej bi lahko rekli, da je tudi navajanje besede Zadeva v tem primeru zastarela. Nobene potrebe ni, da bi jo dopisali, saj je Prijava na delovno mesto X dovolj povedna. Nagovor s Spoštovani vsekakor sledi imenu dokumenta, torej zadevi. Posamezni elementi pa naj bodo med sabo ločeni s prazno vrstico. Če tovrstno pismo želimo nasloviti na konkretno osebo (kar je sicer sorazmerno redko), jo naslovimo z gospa oz. gospod in priimkom ali še dodatno z nazivom (Spoštovana gospa dr. Filipović). Nazive vsekakor krajšamo, gospo in gospoda pa po želji. V že omenjenem priročniku na str. 35 in 36 sicer beremo:

»Pogosto je v nagovoru namesto gospod in gospa okrajšava (g. ali ga.), to ni prav vljudno, zato v nagovoru raje v celoti izpišemo to besedo«.

Žal v priročniku ni pojasnjeno, zakaj bi bila okrajšava za gospo ali gospoda nevljudna, za naziv (profesorica, doktorica ipd.) pa ne.

Več o tem tudi v odgovoru Nagovor v pismu: ime izpišemo ali ne?.

Boris Kern (november 2022)

Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Celoviti servis za uporabnike slovenskega knjižnega jezika: Fran, Franček in Jezikovna svetovalnica, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Vprašanje:

Zanima me, kako je z lektoriranjem bibliografij.

Pri vpisu posamezne bibliografske enote moramo namreč upoštevati pravila in ločila, ki so pri katalogizaciji natančno določena (ISBD).

Ali to pomeni, da zapisov (v bibliografiji, ki bo izšla v publikaciji), ki so kopirani iz COBISS-a, sploh ne popravljamo? Moramo pustiti stični vezaj, kjer bi po SP moral stati stični pomišljaj (npr. str. 32-37)?
Verjetno tudi (pravopisno napačno napisanih) naslovov že izdanih del pri lektoriranju bibliografij ne spreminjamo (da bi med letnicama napisali stični pomišljaj).

Primer:

PRIIMEK, Ime. Knjižnica v zadnjem desetletju : iz kronike 1999 – 2008. V: Zbornik knjižnice ob njeni šestdesetletnici. - Str. 32-37

Odgovor:

Kadar objavljate bibliografske zapise v sistemu Cobiss, upoštevate pravila katalogizacije, če pa gre za druge objave, upoštevate pravopisna pravila za pisanje v slovenskem knjižnem jeziku:

dvopičje je zapisano levostično; med števili je namesto predloga do v vlogi predložnega pomišljaja stični pomišljaj.

Vaš primer je v skladu s pravopisnimi pravili zapisan takole:

PRIIMEK, Ime. Knjižnica v zadnjem desetletju: iz kronike 1999–2008. V: Zbornik knjižnice ob njeni šestdesetletnici. – Str. 32–37

Dodajmo še, da lektoriranje naslovov že izdanih del ni priporočljivo, saj bi to lahko uporabniku povzročilo težave pri iskanju ali identificiranju izdanega dela.

Helena Dobrovoljc, Mija Michelizza (oktober 2018)

Vprašanje:

Zanima me razlika med družabnim in družbenim omrežjem.

Odgovor:

O pomenski razlikah zvez družbeno oz. družabno omrežje smo že pisali v odgovoru »Socialna, družbena in družabna omrežja«. In čeprav je bil odgovor objavljen že pred osmimi leti, pomeni ostajajo nespremenjeni. Kot kaže iskanje po korpusu Gigafida 2.0, se je spremenila le pogostost rabe zvez, pri čemer zdaj bistveno prevladuje zveza družbeno omrežje (16.488 pojavitev; družbeno omrežje Twitter (+ tvitter) 1564 (+189), družbeno omrežje Facebook (+ facebook) 1233 (+ 1200), družbeno omrežje Instagram 376 idr.) v primerjavi z zvezo družabno razmerje (5695; družabno omrežje Facebook (+ facebook) 228 (+87), družabno omrežje Twitter (+ twitter) 134 (+94), družabno omrežje Instagram 53 idr.), torej v razmerju 3 : 1 v prid zveze družbeno omrežje.

Kot lahko vidimo iz zgoraj naštetih primerov, se je pomenska razlika precej zabrisala, se je pa v knjižni rabi opazno utrdila in razširila zveza družbeno omrežje. Pregled v korpusu Gigafida 2.0 po vrsti virov pokaže, da raba družbenih omrežij opazno prevladuje na internetu (16.343 : 5452) in v stvarnih besedilih (69 : 18), družabna omrežja pa se pogosteje uporabljajo v časopisih (102 : 49), revijah (112 : 24) in leposlovju (12 : 3), kar morda kaže tudi na znižano stopnjo formalnosti zveze družabna omrežja.

Nataša Gliha Komac (november 2022)

Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Celoviti servis za uporabnike slovenskega knjižnega jezika: Fran, Franček in Jezikovna svetovalnica, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Vprašanje:

Na spletu sem zasledila, da imajo na Radiu Študent, od leta 2017 poimenovanje serije oddaj z naslovom Cicigan

DALJŠA VEČERNA ODDAJA, NAMENJENA POLEMIZIRANJU S PREDŠOLSKIMI, OSNOVNOŠOLSKIMI IN SREDNJEŠOLSKIMI SISTEMI, PRAKSAMI IN KONCEPTI TER OBRAVNAVI MARGINALIZIRANIH SKUPIN NA PODROČJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA.
https://radiostudent.si/univerza/cicigan .

Zanima me mnenje, ali je poimenovanje CICIGAN pozitivno, nevtralno ali pejorativno.

Ali je v besedi utrjevanje ali preseganje stereotipov? Ali je v besedi implicitna estetika zavajanja? Ali je mogoče "intentional fallacy"? Domnevam, da so avtorji oz. avtorice projekta CICIGAN želeli biti subverzivni?

Odgovor:

Beseda Cicigan je najverjetneje sestavljena iz besed cigan in ciciban, kar prinaša dve močni čustveni obarvanosti. Ker gre za neologizem, katerega raba je omejena na naslov oddaje, o njegovem pomenu ne moremo soditi na podlagi rabe v množici različnih besedil različnih govorcev, kot je to mogoče pri vrsti ustaljenih leksemov.

Beseda, ki je sestavljena vsaj iz ene besede, ki ima negativen predznak, se negativne zaznamovanosti ne znebi kar tako, vendar se zdi, da razlog za nastanek te prekrivanke (ciciban + cigan) ni nuja po pejorativnem poimenovanju konkretnega denotata, temveč želja po provokaciji.

Utrjevanje ali preseganje stereotipov je težko pripisati zgolj rabi besede, ki služi kot naslov oddaje. Verjetno bi bilo o tem bolje soditi z analizo oddaje – torej prav tega, kar ta beseda poimenuje, vendar pa bi taka analiza presegala domeno jezikoslovja.

Matej Meterc (junij 2020)

Vprašanje:

Prosim za jezikovno mnenje o naslovu naloge. Prva ali druga možnost.

1. Raziskava odnosov študentov do plastike in vedenja o obstoju hormonskih motilcev

2. Raziskava odnosa študentov do plastike in do vedenja o obstoju hormonskih motilcev


Odgovor:

Pomenska obvestilnost naslovov je nekoliko različna:

1. Raziskava odnosov študentov do plastike in vedenja o obstoju hormonskih motilcev

Gre za raziskavo dvojega: (a) odnosov/odnosa študentov do plastike in (b) védenja o obstoju itd. V tem primeru ni jasno, čigavo védenje bi se raziskalo v primeru b – odnosi študentov ostajajo le v razmerju do plastike: mogoče bi se, če je to razumevanje pravo, dopisalo in njihovega vedenja: Raziskava odnosa študentov do plastike in njihovega vedenja o obstoju hormonskih motilcev

2. Raziskava odnosa študentov do plastike in do vedenja o obstoju hormonskih motilcev

Gre za raziskavo odnosov/odnosa študentov (a) do plastike in (b) do védenja o obstoju itd. – V tem primeru in z željo po takem razumevanju naj oba predloga ostaneta zapisana.

Sicer je preobilje predlogov v prirednih zvezah (npr. Jutri grem v Ljubljano in Postojno in ne v Ljubljano in v Postojno) slabša slogovna možnost, o kateri smo v svetovalnici že pisali: uporaba predloga z in njegove variante.

Če pa se poukvarjamo še s števnostjo oblike samostalnika odnos, potem naj opozorimo na pojmovni značaj samostalnika, števnost (odnosi) pa v tem primeru sugerira, da gre za različne vrste odnosa, kar se zdi v danem kontekstu nepotrebno.

Peter Weiss, Marko Snoj, Helena Dobrovoljc (marec 2015)

Ni novih objav.

Ni novih objav.

Ni novih objav.

Ni novih objav.

Ni novih objav.