Vprašanje:
Zanima me, kako se v besedilu pravilno uporablja oz. zapiše slengovske besede.
Odgovor:
Slengovske oziroma glede na knjižni jezik zaznamovane besede, ki se pojavljajo v določenih interesnih, generacijskih in stanovskih skupinah, v različnih besedilih obravnavamo različno. Merilo drugačne obravnave je funkcija besedila.
(a) V strokovnih, jezikoslovnih besedilih vse obravnavane besede, na katere se nanaša strokovni komentar, pišemo ležeče. Če bi se ukvarjali s slengovskimi besedami, bi tudi te pisali ležeče, npr.:
V slengu zvezo huda bejba lahko zapišemo kot kratico HB.
(b) V mladinski publicistiki, to je v revijah in časopisih, namenjenih najstnikom, opazimo večjo koncentracijo slengizmov (Kaj storiti, če imaš neiskrene frendice, ki te opravljajo?; Pilovci smo ful fajni!), le redko so zapisani drugače kot običajno spremljevalno besedilo, npr. ležeče ali med narekovaji: Kaj narediti, če ti starši »zatežijo«?
Sicer je v publicistiki raba slengizmov pogosto omejena na dobesedne navedke, npr.:
»Nastop je bil ful fajn, čakanje pa je bilo res tečno.« – Zala Kralj
(c) V leposlovju vključevanje slengovskih izrazov navadno pomeni približevanje pristni govorici, zato jih avtorji ne označujejo več ležeče ali kakor koli drugače (z narekovaji). V besedilo so vključeni kot nevtralne besede.
Priporočilo bi bilo torej na kratko naslednje:
Če obravnavate slengovske besede v jezikoslovnem besedilu kot jezikovni pojav, jih pišite ležeče; če gre za knjižnojezikovno besedilo, v katerem slengovsko besedo uporabite za slogovno barvanje, lahko na odstopanje od nevtralnih knjižnih besedil opozorite z narekovaji ali ležečim tiskom; če želite slogovno barvanje zakriti, slengovskih besed ne označujte.
Helena Dobrovoljc (oktober 2019)