×
  1. Domov
  2. Kategorije
  3. SKLADNJA

  • 0 Teme
    0 Objave
    Ni novih objav.

  • 1 Teme
    1 Objave
    ModeratorM
    Vprašanje: Zanima me, kakšna je S-struktura naslednje povedi: Verjetno ne bi nikoli izvedel, kdo je, če se zanj ne bi borila mama Anica. Gre za dva odvisnika, ki se navezujeta na isti glavni stavek, vendar po mojem mnenju nista med seboj ne v prirednem in ne v podrednem odnosu. Kako tak primer ponazorimo? Odgovor: Kot dobro opažate, v vašem primeru odvisnika res nista povezana ne podredno ne priredno, ampak sta postavljena zaporedno. Tega teorija S-struktur ne predvideva in zato te povedi s S-strukturami ni mogoče prikazati – to sicer velja še za nekatere druge tipe večstavčne povedi. Teorijo S-struktur je treba razumeti kot učni pripomoček za grafični prikaz tistih razmerij, ki jih predvideva šolska slovnica, nikakor pa to niso vsa razmerja ali vse kombinacije stavkov, ki v jeziku obstajajo. Dejan Gabrovšek (februar 2025) Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta »Delimo (si) slovarje: Fran in Franček«, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

  • 0 Teme
    0 Objave
    Ni novih objav.

  • 0 Teme
    0 Objave
    Ni novih objav.

  • 0 Teme
    0 Objave
    Ni novih objav.

  • 0 Teme
    0 Objave
    Ni novih objav.

  • 0 Teme
    0 Objave
    Ni novih objav.

  • 30 Teme
    30 Objave
    ModeratorM
    Vprašanje: Znižani izdelki. Ta izraz se v oglaševanju vse pogosteje uporablja. Vsi razumemo, kaj želijo z njim povedati, a je pomensko zgrešen. Cene so znižane, izdelki niso nič nižji. Je ta raba dopustna ali ni? Odgovor: Kot že sami ugotavljate, je zveza znižani izdelki v rabi povsem uveljavljena. Združeni korpus metaFida npr. najde 356 zadetkov. Da bi bilo povsem jasno, bi morali uporabiti znižane cene izdelkov, cenovno znižani izdelki ali kaj podobnega, vendar pa se zaradi gospodarnosti v jeziku uveljavljajo tudi zveze, kot je znižani izdelki, kar je povsem ustrezno, dokler med govorci jezika ne povzroča nerazumevanja. V slovarjih knjižnega jezika na portalu Fran sicer te zveze ne boste našli, ker je ne SSKJ ne pravopis ne navajata. Čeprav je znižanje izdelkov že razširjeno v jeziku in maternim govorcem jezika razumljivo, je za pomensko jasnost bolje uporabiti zveze znižane cene, znižanje/zniževanje cen oz. znižati cene. Mija Michelizza, Helena Dobrovoljc (marec 2025) Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta »Delimo (si) slovarje: Fran in Franček«, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

  • 15 Teme
    15 Objave
    ModeratorM
    Vprašanje: Zanima me, kaj je pravilno: Primarni cilj je diktirati naš način dojemanja sveta, saj določa način dojemanja sveta prepričanja. Primarni cilj je diktirati naš način dojemanja sveta, saj način dojemanja sveta določa prepričanja. Odgovor: V konkretnem primeru je druga možnost (Primarni cilj je diktirati naš način dojemanja sveta, saj način dojemanja sveta določa prepričanja) ustreznejša, saj tako ne pride do dvoumnosti, na kaj se nanaša beseda prepričanja. Ta možnost je ustrezna tudi z vidika zgradbe besedila, saj je naš način dojemanja sveta iz prvega stavka izhodišče za drugi stavek, ki ga uvaja saj, in je zato smiselno, da stoji na začetku stavka. Če besede način ne bi želeli poudariti eksplicitno, jo lahko tudi izpustimo ali uporabimo zaimek (a to ni nujno): Primarni cilj je diktirati naš način dojemanja sveta, saj (ta) določa prepričanja. Dejan Gabrovšek (april 2025) Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta »Delimo (si) slovarje: Fran in Franček«, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

  • 17 Teme
    17 Objave
    ModeratorM
    Vprašanje: Ob branju zadnjega Lajnščkovega romana Kurja fizika sem pomislila na frazem profesor kurje fizike, ki ga uporabljamo za človeka, ki pametuje o nepomembnih zadevah. Pregledala sem slovar SSKJ (kurji, fizika, profesor), a frazema nisem našla v nobenem geslu. Zanima me, ali frazem kurja fizika (preprosto/nepomembno opravilo) ni splošno poznan, da ni vključen v slovar. Odgovor: Po pregledu gradiva v zbirnem jezikovnem korpusu metaFida v1.0 in dodatno še korpusih Classla-web.sl ter Trendi, se kot ustaljene kažejo naslednje oblike: kurja fizika in profesor/doktor kurje fizike. Navedeni izrazi vsekakor sodijo v slovensko frazeologijo, vendar so precej redki. Izraz biti profesor kurje fizike na portalu Fran najdemo samo v Slovarju govorov Zadrečke doline Petra Weissa. Kot pravilno ugotavljate, se omenjeni izrazi niso uvrstili v Slovar slovenskega knjižnega jezika. Prav tako jih ne najdemo v Slovarju slovenskih frazemov Janeza Kebra, čeprav ta slovar vključuje tudi nekatere v sodobni rabi zelo redke frazeme. Motivacijo tega frazema pa lahko primerjamo s frazemom kurja pamet, o kateri avtor Slovarja slovenskih frazemov Janez Keber razlaga, da »temelji na domnevi, da so kure in sploh ptice neumne«. Izmed sestavin omenjenih frazemov je pridevnik kurji predstavljen tudi v novem razlagalnem slovarju eSSKJ na portalu Fran, vendar se zaradi nizkega števila pojavitev v besedilnih virih ni uvrstil niti med frazeme, povezane s to iztočnico. Tudi v tem slovarju najdemo omenjeni enako motiviran frazem kurja pamet z varianto kurji možgani in pomensko razlago "nizka, zmanjšana intelektualna sposobnost; človekova miselna omejenost, zlasti situacijska, trenutna". Slovar slovenskega knjižnega jezika, tretja izdaja (na Franu znan kot eSSKJ) prikazuje le tiste frazeme, ki so dovolj reprezentativni (zlasti pogosti) v sodobnih knjižnih besedilih, omenjeni frazem pa tega slovarskega pragu na žalost ne doseže. Redkejše, a v sodobni rabi vendarle prisotne frazeme bi v prihodnosti lahko predstavil specializirani frazeološki slovar. Matej Meterc (januar 2025) Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta »Delimo (si) slovarje: Fran in Franček«, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Prijava
Load new posts