Vprašanje: Kako se izgovori predlog /v/ pred samoglasniki; u-jevsko ali zobnoustnični v? Primer: V ustih. V izglagolskih tvorjenkah. itd. Za soglasnike vemo, da se izgovori "u-jevsko" (npr. [ʍtorbi] = v torbi; [wdružbi] – v družbi). Odgovor: V Slovenskem pravopisu 2001 (člen 645) je zapisano, da »se predlog v pred samoglasnikom izgovarja ali kot w ali kot u (odvisno od hitrosti govora, v pesništvu pa tudi od ritma): v igri [w ígri/u ígri]. Če je pred tem predlogom beseda, ki se konča na samoglasnik, se veže na ta »končni samoglasnik prejšnje besede« in izgovarja kot [u̯]: je v igri [je u̯ ígri]. Povedano preprosto: Predlog v izgovorimo vedno dvoustnično (u-jevsko). Če govorimo zelo počasi, je ta u samostojen, sicer pa izgovorjen vedno skupaj z besedo, ki sledi. Pravilo se tudi v predlogu pravopisnih pravil Pravopis 8.0 ni spremenilo (gl. Variante fonema /v/). Priročniki doslej niso podajali informacij o tem, ali pred naglašenim vzglasnim samoglasnikom res izgovarjamo nezložno varianto u̯, slušni vtis je namreč drugačen – pojavi se premor, zlasti pred naglašenim u: [image: 1770583047185-dfbb2ca4-9ab0-43fc-812f-aec9f5ffcb00-posnetek-zaslona-2026%C3%A2-02%C3%A2-08-ob-21.34.38.png] Najnovejše raziskave pa odgovarjajo tudi na to vprašanje (Nejc Robida: Strojni razrez in fonetične meritve kot temelj zapisa izgovora v DSBS, 2025): Pred naglašenim samoglasnikom predlog v izgovarja zobnoustnično 13 % govorcev, kot u̯ – dvoustnično nezložno 40 %; zložni u-jevski izgovor je bil izmerjen pri 47 % govorcev. Pred nenaglašenim vzglasnim samoglasnikom 50 % govorcev izgovarja predlog v zobnoustnično, 23 % kot dvoustnični [u̯]; 27 % govorcev govori predlog v kot u-jevske narave, model občasno prepoznava tudi naglašeni u. Normativna odločitev, da se za knjižni jezik priporoča u-jevski izgovor, sledi prevladujočim navadam. Pred naglašenimi samoglasniki je vsekakor opazen tudi zložni u-jevski izgovor. Helena Dobrovoljc (marec 2026)

Vprašanje: Kako se pravilno izgovori ime Mojtaba (Hameneji)? Odgovor: Perzijsko osebno ime مجتبی (prečrkovano Mojtabā) je arabskega izvora in pomeni 'izbrani'. Lastna imena, prevzeta iz perzijščine, pisno podomačujemo. To pomeni, da pri prevzemanju v slovenščino vsak glas iz perzijščine zamenjamo z najbližjim glasom, ki ga pozna slovenski knjižni jezik. Ime Mojtabā podomačeno zapišemo kot Modžtaba, izgovorimo pa kot [močtába], pri čemer velja opozoriti na dvoje: v položaju pred nezvenečim nezvočnikom nastopi onezvenečenje glasu [dž] v [č] (o premenah po zvenečnosti gl. odgovor Zakaj pišemo svatba in ne svadba); v perzijščini je naglašen zadnji zlog, vendar pri prevzemanju imen moškega spola na končni -a v slovenščino naglas najpogosteje umikamo na predzadnji zlog, saj to omogoča sklanjanje po drugi moški sklanjatvi, tako tudi Reza [réza], rod. Reze [réze] ali Reza [réza] (po tipu vodja), namesto Reza [rezá], rod. Rezaja [rezája] (po tipu Zola) (gl. Pravopis 8.0, poglavje Perzijščina, člen 9 (o a in ā) in člen 40 (o naglasnem umiku)). Priimek خامنه‌ای (prečrkovano Xāmeneʾi) je v perzijščini štirizložen, saj je med končnima e in i zev (hiat); naglašen je na zadnjem zlogu. V slovenščini se je zaradi poenostavitve izglasnega hiatnega zaporedja eʾi, ki v slovenščini učinkuje nenaravno, uveljavil trizložni izgovor besede, naglas pa stoji na zadnjem zlogu: Hamenej [hamenêj], rod. Hameneja [hamenêja]. (Gl. Pravopis 8.0, poglavje Perzijščina, člen 26.) Sklep: Ime tretjega iranskega vrhovnega voditelja se v slovenščini torej glasi Modžtaba Hamenej [močtába hamenêj], rod. Modžtabe/Modžtaba Hameneja [močtábe/močtába hamenêja]. Rok Kuntner (marec 2026)