×
  • 5 Teme
    0 Objave
    Ni novih objav.
  • 0 Teme
    0 Objave
    Ni novih objav.
  • 0 Teme
    0 Objave
    Ni novih objav.
  • 1 Teme
    1 Objave
    ModeratorM
    Vprašanje: V učbenikih za slovenščino Moč jezika 1 so sistematično predstavljene različice fonema v. Presenetil me je eden od položajev – namreč ko v stoji v na koncu besede, pred njim pa soglasnik (npr. vrv) – je navedeno, da izgovarjamo zvenečo različico (w), jaz pa imam v zavesti, da izglasje deluje kot nezveneči nezvočnik, torej bi tu izgovarjali nezvenečo različico. Lahko razložite ta položaj? Odgovor: V učbeniku Moč jezika sledijo dogovorom, ki so povzeti po Slovenski slovnici Jožeta Toporišiča (1976, 2000) in Slovenskem pravopisu 2001, natančneje pravilu v členih 642 in 643, v katerih je zapisano, da v položaju na koncu besede za zvočnikom »stoji« zveneči ustničnoustnični šumni w: b) Ustničnoustnični šumni w (zveneči) oz. ʍ (nezveneči) govorimo, kadar zvočnik /v/ ni ob samoglasniku; w stoji pred zvenečim soglasnikom in na koncu za zvočnikom [poud. HD], ʍ pa pred nezvenečim soglasnikom: vzeti, vdeti, vnuk, vrana, vlak; barv – vsak, v tebi [wzéti, wdéti, wnúk, wrána, wlák; bárw – ʍsák, ʍ têbi] odvzeti, od vnuka, podvreči, krvjo; v deblu – predvsem [odwzéti, od wnúka, podwréči, krwjó; w dêblu – pretʍsèm] Posebnosti Namesto w in ʍ (zlasti pri počasnem govorjenju) govorimo tudi u: vzeti, vdeti, vnuk; barv – vsak, v tebi [uzéti, udéti, unúk; báru – usák, u têbi] odvzeti, od vnuka, podvreči, krvjo; v deblu – predvsem [oduzéti, od unúka; u dêblu – pretusèm] Enako pravilo najdete tudi v Slovnici na kvadrat Kozme Ahačiča (str. 16): vrv [və̀rw/və̀ru]. Res gre za izglasni položaj (konec besede), v katerem v slovenščini pri zvenečih nezvočnikih b d g z ž dž prihaja do razzvenečenja (ali onezvenečenja), zato jih izgovarjamo p t k s š č. Pri zvočnikih izgube zvenečnosti v položajih za jezičnikoma j in r v knjižnem jeziku ne pričakujemo. Izgovor je u-jevski (npr. vrv ali v rodilniku dvojine in množine pri samostalnikih želva, rod. mn. želv, salva, rod. mn. salv). V nekaterih narečjih se najbolj nezvočen zvočnik [v] v vseh izglasnih položajih izgovarja kot [f] (prim. Gostenčnik 2020). O tem tudi Toporišič sprva (Slovenski jezik na pločama 1961) kot zložni izgovor [čə̀ru], kasneje (v Slovenski slovnici 2000) kot nezložni [bárw], v Slovenskem pravopisu 2001 kot eno ali drugo – odvisno od hitrosti govorjenja [báru] ali [bárw]. Opomba V zadnjih letih je odločitev, da se v novejših slovarjih izgovor iztočnic izpisuje v celoti in da bi uporabnikom v poenostavljeni transkripciji lahko predstavili dejanski izgovor vseh dvoustničnih variant fonema /v/ kot u-jevskih, spodbudila tudi spremembe v slovarjih. (Več o tej spremembi na portalu Fran v odgovoru: Izgovor variant fonema /v/.) V novejših slovarjih na portalu Fran: eSSKJ postŕv postŕvi in postrví [postə̀ru̯ postə̀rvi] in [postə̀ru postə̀rvi] in [postə̀ru̯ postərví] in [postə̀ru postərví] samostalnik ženskega spola ePravopis Nervijec Nervijca in Nerv Nerva [nêrvijəc], rodilnik [nêrvijca] in [nêru̯] ali [nêru], rodilnik [nêrva] O povedanem se je mogoče poučiti v obsežni študiji Draga Unuka Fonetično-fonološki status fonema /v/ v slovenskem govorjenem knjižnem jeziku (2023). Med drugim zapiše tudi: »[V] položaju za jezičnikoma v besednem izglasju [u̯] nastopa zaradi zrcalne simetrije izglasja in vzglasja zloga, da ne pride do razzvenečenja /v/ pred premorom.« Helena Dobrovoljc (april 2025) Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta »Delimo (si) slovarje: Fran in Franček«, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  • 0 Teme
    0 Objave
    Ni novih objav.
  • 0 Teme
    0 Objave
    Ni novih objav.
  • 1 Teme
    0 Objave
    Ni novih objav.
  • 6 Teme
    6 Objave
    ModeratorM
    Vprašanje: V izpitnih polah za slovenščino na splošni maturi se pojavljajo naloge, v katerih je treba v danih besedah obkrožiti črko, s katero je v njih zapisan polglasnik, npr. prirastek, prtljaga, država. Predvidene rešitve so prirastek, prtljaga, država. Za prirastek je jasno, da je v tej besedi polglasnik zapisan s črko e. Moti me rešitev tipa prtljaga (in država), ki izraža, da je polglasnik zapisan s črko r. Ali ni tako, da v tej besedi polglasnik ni zapisan s posebno črko? S črko r je namreč zapisan glas r ali kvečjemu zveza polglasnika in r, ne samo polglasnik. V JS ste v odgovoru »Črka ⟨e⟩ kot polglasnik« mdr. napisali "Polglasnik v slovenščini najpogosteje zapisujemo s črko ⟨e⟩ (npr. v korenih besed vendar [və̀ndar], navzven [nau̯zvə̀n], dež [də̀š], pes [pə̀s], sel [sə̀l/sə̀u̯], sen [sə̀n]), s črko ⟨r⟩ pa označujemo izgovor polglasnika in zvočnika r v medsoglasniškem položaju (trn [tə̀rn], čmrlj [čmə̀rl'], krtača [kərtáča])." Prosim vas za mnenje, ali je navodilo »V besedah obkrožite črko, s katero je v njih zapisan polglasnik« (s predvidenimi rešitvami tipa prtljaga) strokovno ustrezno. Odgovor: Ne le v svetovalnici, tudi v poglavju Pravopisa 8.0 za javno razpravo – Slovnični oris za pravopis, razdelek Glasoslovni oris (člen 90, poglavje POLGLASNIK OB ČRKI R) smo zapisali, da je s črko ⟨r⟩ »označen glasovni sklop [ər] v položaju: med dvema soglasnikoma (črn [čə̀rn/čə̀rən], grd [gə̀rd-], trd [tə̀rd-], vrh [və̀rh], vrsta [və̀rsta]; krtača [kərtáča], prvak [pərvák]) ali v vzglasju pred soglasnikom (rdeč [ərdéč/ərdèč], rja [ə̀rja], rt [ə̀rt])«. Tudi Slovenski pravopis 2001 ima vsaj dve formulaciji, ki potrjujeta vaše mnenje: člen 742 Pomni: 1. Polglasnika pred r ne zaznamujemo s posebno črko, če r-u sledi soglasnik: botrski, metrski. Iz člena 1070 je jasno razvidno, da ob zvočnikih r l m n nastopa polglasnik, ki ni zapisan (označena pisna odsotnost z znakom ø). Nekoliko dvoumno je zapisano pravilo v členu 620, ki bi koga lahko tudi zapeljalo v napačno sklepanje: »Ozki in široki e ter polglasnik zapisujemo s črko e (polglasnik v določenih položajih, tj. zlasti pred r ne ob samoglasniku v morfemu, še s samimi črkami za zvočnike, npr. trn; prim. § 727–729, 734, 737, 742, 744). Vprašanje »V besedah obkrožite črko, s katero je v njih zapisan polglasnik« ALI v letošnji maturitetni poli »V besedah, v katerih v zbornem jeziku izgovorimo polglasnik, obkrožite črko, s katero je zapisan« ima odprto pomensko interpretacijo, saj bi vprašanje lahko interpretirali tudi kot »V besedah obkrožite črko, s katero je v njih zapisan [tudi] polglasnik«. Siceršnja natančnost, s katero se preverja znanje slovnice, bi nam narekovala, da bi vprašanje označili za zavajajoče, a člen 620 in tudi preglednica »Glasovna vrednost črk« (člen 1069) v Slovenskem pravopisu 2001 dopuščata rešitve, ki jih sugerira vprašanje. Pri tem vprašanju je zagotovo problematična tudi ubeseditev, da neka črka »označuje« glas. Morda bi bilo dovolj, če bi dijaki morali obkrožiti besede, v katerih v zbornem jeziku izgovarjamo polglasnik ali pa razlikovati med besedami, v katerih je polglasnik zapisan s črko e, od preostalih. Helena Dobrovoljc (november 2025)
  • 0 Teme
    0 Objave
    Ni novih objav.
  • 0 Teme
    0 Objave
    Ni novih objav.