Ustrezna različica fonema /v/ na koncu besede
-
Vprašanje:V učbenikih za slovenščino Moč jezika 1 so sistematično predstavljene različice fonema v. Presenetil me je eden od položajev – namreč ko v stoji v na koncu besede, pred njim pa soglasnik (npr. vrv) – je navedeno, da izgovarjamo zvenečo različico (w), jaz pa imam v zavesti, da izglasje deluje kot nezveneči nezvočnik, torej bi tu izgovarjali nezvenečo različico. Lahko razložite ta položaj?
Odgovor:V učbeniku Moč jezika sledijo dogovorom, ki so povzeti po Slovenski slovnici Jožeta Toporišiča (1976, 2000) in Slovenskem pravopisu 2001, natančneje pravilu v členih 642 in 643, v katerih je zapisano, da v položaju na koncu besede za zvočnikom »stoji« zveneči ustničnoustnični šumni w:
b) Ustničnoustnični šumni w (zveneči) oz. ʍ (nezveneči) govorimo, kadar zvočnik /v/ ni ob samoglasniku; w stoji pred zvenečim soglasnikom in na koncu za zvočnikom [poud. HD], ʍ pa pred nezvenečim soglasnikom:
- vzeti, vdeti, vnuk, vrana, vlak; barv – vsak, v tebi
[wzéti, wdéti, wnúk, wrána, wlák; bárw – ʍsák, ʍ têbi] - odvzeti, od vnuka, podvreči, krvjo; v deblu – predvsem
[odwzéti, od wnúka, podwréči, krwjó; w dêblu – pretʍsèm]
Posebnosti
Namesto w in ʍ (zlasti pri počasnem govorjenju) govorimo tudi u:- vzeti, vdeti, vnuk; barv – vsak, v tebi
[uzéti, udéti, unúk; báru – usák, u têbi] - odvzeti, od vnuka, podvreči, krvjo; v deblu – predvsem
[oduzéti, od unúka; u dêblu – pretusèm]
Enako pravilo najdete tudi v Slovnici na kvadrat Kozme Ahačiča (str. 16): vrv [və̀rw/və̀ru].
Res gre za izglasni položaj (konec besede), v katerem v slovenščini pri zvenečih nezvočnikih b d g z ž dž prihaja do razzvenečenja (ali onezvenečenja), zato jih izgovarjamo p t k s š č. Pri zvočnikih izgube zvenečnosti v položajih za jezičnikoma j in r v knjižnem jeziku ne pričakujemo. Izgovor je u-jevski (npr. vrv ali v rodilniku dvojine in množine pri samostalnikih želva, rod. mn. želv, salva, rod. mn. salv).
V nekaterih narečjih se najbolj nezvočen zvočnik [v] v vseh izglasnih položajih izgovarja kot [f] (prim. Gostenčnik 2020).
O tem tudi Toporišič sprva (Slovenski jezik na pločama 1961) kot zložni izgovor [čə̀ru], kasneje (v Slovenski slovnici 2000) kot nezložni [bárw], v Slovenskem pravopisu 2001 kot eno ali drugo – odvisno od hitrosti govorjenja [báru] ali [bárw].
Opomba
V zadnjih letih je odločitev, da se v novejših slovarjih izgovor iztočnic izpisuje v celoti in da bi uporabnikom v poenostavljeni transkripciji lahko predstavili dejanski izgovor vseh dvoustničnih variant fonema /v/ kot u-jevskih, spodbudila tudi spremembe v slovarjih. (Več o tej spremembi na portalu Fran v odgovoru: Izgovor variant fonema /v/.)V novejših slovarjih na portalu Fran:
eSSKJ
postŕv postŕvi in postrví
[postə̀ru̯ postə̀rvi] in [postə̀ru postə̀rvi] in [postə̀ru̯ postərví] in [postə̀ru postərví]
samostalnik ženskega spolaePravopis
Nervijec Nervijca in Nerv Nerva
[nêrvijəc], rodilnik [nêrvijca] in [nêru̯] ali [nêru], rodilnik [nêrva]O povedanem se je mogoče poučiti v obsežni študiji Draga Unuka Fonetično-fonološki status fonema /v/ v slovenskem govorjenem knjižnem jeziku (2023). Med drugim zapiše tudi: »[V] položaju za jezičnikoma v besednem izglasju [u̯] nastopa zaradi zrcalne simetrije izglasja in vzglasja zloga, da ne pride do razzvenečenja /v/ pred premorom.«
Helena Dobrovoljc (april 2025)
Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta »Delimo (si) slovarje: Fran in Franček«, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- vzeti, vdeti, vnuk, vrana, vlak; barv – vsak, v tebi
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.
Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.