Ni novih objav.

Ni novih objav.

Ni novih objav.

Ni novih objav.

Vprašanje:

Zanima me katera črka iz naše abecede je največkrat uporabljena (zapisana, izgovorjena), če je odgovor sploh mogoč. Hvala.

Odgovor:

Na vaše vprašanje je mogoče odgovoriti le deloma in le približno, saj je pogostnost posameznih črk oz. glasov v jeziku močno odvisna od gradiva, ki je osnova raziskave. O absolutnih in nespremenljivih deležih, ki bi jih posamezna črka ali glas predstavljala v jeziku, ni mogoče govoriti, lahko pa na podlagi raziskave reprezentativnega (kolikor je to mogoče) vzorca slovenskih besedil podamo približno oceno.

Za raziskavo smo iz reprezentativnega korpusa slovenskega jezika Gigafida 2.0 (deduplicirana različica) izvozili 100.000 naključnih konkordanc (14.030.943 črk, ki so del slovenske abecede) in v njem prešteli pojavitve posameznih črk. Ugotovili smo, da so v slovenščini, kot se kaže v vzorcu, najpogostejše črke za samoglasnike a, e, i in o, najmanj pogoste pa so črke za soglasnike c, č, f, h, š in ž.

f2e684b6-340d-4cd3-9f3f-577fce1b8fcf-slika.png

Na podlagi tega je sicer mogoče sklepati tudi o pogostnosti glasov slovenskega jezika, pri čemer pa pri samoglasnikih ni mogoče ločiti med dolgimi in kratkimi glasovi, npr. [á] in [à], ter ozkimi in širokimi glasovi, npr. [é] in [ê]. Prav tako ni mogoče ugotoviti, kakšna je pogostnost glasov, ki jih zapisujemo z več črkami, npr. [dž], in fonemskih variant, npr. [v] in [u̯].

Urška Vranjek Ošlak (marec 2022)

Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Celoviti servis za uporabnike slovenskega knjižnega jezika: Fran, Franček in Jezikovna svetovalnica, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Vprašanje:

Zanima me, kako pravilno zapišemo besedo repesaž/repasaž.

Odgovor:

V slovenskih slovarjih knjižnega jezika izraz s področja športa, ki označuje dodatno možnost za uvrstitev v nadaljnje tekmovanje pri jadranju, veslanju, vožnji po divjih vodah in kolesarjenju, zapisujejo kot repasaž. Prim. SSKJ, SSKJ2:

repasáž -a m (ȃ)
šport., pri nekaterih tekmovanjih dodatno tekmovanje izločenih tekmovalcev, ki omogoči uvrstitev v nadaljnje tekmovanje: v finale so se uvrstili šele po repasažih / repasaž osmercev

V francoščini je izraz zapisan repêchage, v slovenščino naj bi bil prevzet kot repešaž. Zapis z a-jem (repasaž) je bil uveden po pomoti. Podobno je tudi v poljščini, npr. repasaż (Wielki słownik języka polskiego). V drugih jezikih so izraz naprilagodili svojemu jeziku (it. ripescaggio, port. respescagem) ali pa se je uveljavilo drugačno poimenovanje (nem. Hoffnungslauf; ukr. Додатковий заплив – za veslanje).

Na napako je bilo že opozorjeno, in sicer Stane Ivanc kot predsednik Jezikovnega razsodišča pri SZDL:

Screenshot 2021-07-29 at 11.51.29.png

Članica Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU, Marta Kocjan Barle, ki pripravlja novo pravopisno preglednico za prevzemanje iz francoščine, nas je opozorila, da so se v Slovenskem velikem leksikonu (P–Ž, 2005), ki ga je sourejala in v katerem sta bila za šport zadolžena Marija Knez Bergant in Drago Bajt, vendarle zapisano repešaž (kot bi francosko besedo repêchage iz francoščine prevzeli danes), zaradi uskladitve s slovarji knjižnega jezika pa je bila tedaj dopuščena tudi oblika repasaž. V francoščini glagol repasser pomeni tudi še enkrat opravljati izpit, ponavljati. Tudi v Verbinčevem Slovarju tujk (1968) športnega pomena ni:

repasáža [fr. repassage ponovni prehod] preskušanje novih ur pred prodajo; repasírati -am pregledati, preskusiti; popraviti; (pre)likati; (z)brusiti

Podobno stanje je v hrvaščini (Antić, Goldstein, Rječnik stranih riječi, 1999): repasaža 'ponovno ispitivanjevaljanosti neke odluke ili prosudbe; preispitivanje'.

Kaj lahko sklenemo?
Sodeč po gradivu korpusa Gigafida 2.0 je samostalnik repasaža (ž) skorajda izginil iz rabe:

Po (španskem) kompromisu z Italijo, ki ga ne moremo šteti kot "zmago", in odhodu v repasažo za polnopravno članstvo v Nato, je vstop v varnostni svet dobrodošel obliž. (1997, Dnevnik) ... saj so jim domači sodniki namerili čas, ki jih je poslal v repasažo, iz katere naj bi se vseeno uvrstili v finalni del tekmovanj. (1999, Dolenjski list)

Gradivo v listkovni kartoteki za SSKJ, ki je vir tudi za SP 2001 in SSKJ2, kaže, da so pobudo za sprejetje izraza repasaž (in ne repešaž) dali terminološki svetovalci za šport pri prvi izdaji SSKJ (Drago Ulaga).

V sodobni rabi se, zlasti v publicistiki, vztrajno pojavlja ustreznejši zapis – repešaž, prevzet neposredno iz francoskega repêchage, ki pomeni 'dodatno izločilno tekmovanje'. O vedno večji uveljavljenosti te priča korpusno gradivo, ki kaže (zlasti korpusa Gigafida 2.0 in slWac) naslednje:

Gigafida 2.0 KAS slWac repasaž 1426 42 888 repešaž 527 1 40

V Gigafidi 2.0 se v manjšem številu pojavljata tudi napačni obliki repesaž (381) in repašaž (6) ter izjemoma oblika ženskega spola repasaža (v rod. in tož. po dvakrat).

Komentar:
Kljub novim ugotovitvam ali odločitvi strokovnjakov je včasih uveljavljeno in uslovarjeno besedo repasaž težko povsem zamenjati z novo, četudi ustreznejšo – repešaž.

V knjižni rabi se danes torej uporabljata:
(1) na osnovi listkovne kartoteke SSKJ kodificirani repasaž (v SSKJ, SP 2001 in SSKJ2 2014);
(2) novejši, iz francoščine prevzeti repešaž, ki se očitno uveljavlja v športu.

K odgovoru dodajamo še opažanje (5. 8. 2021):
V aktualnih objavah v športni publicistiki se pojavljajo tudi opisni izrazi, ki so izposojeni iz drugih okolij, npr. popravni izpit, a pomenijo enako – ponovno tekmovanje, novo priložnost, tudi popravo.

Helena Dobrovoljc, Marta Kocjan Barle, Peter Weiss (julij 2021)

Vprašanje:

Večkrat se srečujem z besedo vijak imbus, ključ imbus, zasledim pa različno napisano enkrat imbus, drugič inbus, torej katera beseda je prava? Imbus vijak ali inbus vijak?


Odgovor:

Vaše zanimivo vprašanje se nanaša na pojav, ki ga imenujemo apelativizacija ali poobčnoimenjenje, kar pomeni, da se lastno ime spremeni in postane občna beseda.

Izraz INBUS je nastal kot kratica iz besedne zveze »Innensechskantschraube Bauer und Schaurte« (vir: Wikipedija) in označuje znamko orodja. Sčasoma se je tako, kot velja pri mnogih starejših znamkah, izdelek tako razširil, da postane lastno ime (INBUS, Inbus) vrstni pojem, ki pomeni vrsto ključev. Takrat se tako ime začne pisati z malo začetnico in v zapisu prilagodi načinu izgovarjave, npr.:

Nylon --> najlon Goretex --> goreteks Lycra --> lajkra Schoellershammer --> šeleshamer

Pri INBUS-u je prišlo do premene v imbus (kakor ime v resnici izgovorimo in kakor nam pričajo tudi premene pri drugih prevzetih besedah: simfonija, bombon ...); zanimivo je, da se ta glasovna premena ni zgodila le v slovenščini, temveč tudi v nemščini. Zapis imbus je povsem ustrezen, kadar govorimo o vrsti orodja. Kadar pa želimo izrecno poudariti, da gre za blagovno znamko podjetja Nedschroef, potem uporabljamo ime Inbus.

Omenimo še, da je zveza imbus ključi prevzeta neposredno iz germanskih jezikov, stava izimenski samostalnik v vlogi pridevnika (prilastek) samostalnik (jedro) slovenščini zato ni blizu. Slovenisti si prizadevamo, da bi na mestu prvega samostalnika, ki je v vlogi pridevnika (imbus) dejansko bil pridevnik (imbusni), kar se v rabi že uveljavlja, npr.:

Za bovdne uporabimo plastično cevko 2 mm, vanjo pa potisnemo jekleno žico 0,8 mm, ki jo pri servomehanizmu zvijemo v Z, pri krmilih pa uporabimo krmilne spojke, v katere žico stisnemo z imbusnim vijakom. Od orodja potrebujemo imbusni ključ, pinceto in dva ključa za matice ustreznih velikosti. Žici z imbusno spojko pritrdimo na servomehanizma.

Helena Dobrovoljc (februar 2016)

Vprašanje:

Lepo prosim za pojasnitev naslednje dileme.

Ali je pravilno:

pri 18,2 % podjetij ALI pri 18,2 % podjetjih; v 16,7 % podjetij ALI v 16,7 % podjetij; strinjalo se je 61,1 % vprašanih ali strinjal se je 61,1 % vprašanih?

Odgovor:

Izraz 18,2 % podjetij izgovorimo in si ga miselno razvežemo takole:

– osemnajst celih, dve (desetinki) – ta izraz se vedno uporablja v imenovalniku, zato predlogi pred njim ne vplivajo na ujemanje števnika, samostalnika ipd.; morajo pa se ujemati slovnična števila (ednina, dvojina, množina in za vrednosti 0 in od 5 do 100 rodilnik množine) v sestavinah številskih vrednosti, in sicer po zadnji pred določujočim samostalnikom, tudi če je ta izpuščen (desetinka, stotinka ...):

Cena se bo povišala za 1,1 (= za ena cela, ena (desetinka), ne morda za eno celo, eno (desetinko)) evra Cena se bo povišala za 2,2 (= za dve celi, dve (desetinki)) evra Cena se bo povišala za 3,3 (= za tri cele, tri (desetinke)) ali 4,4 (= štiri cele, štiri (desetinke)) evra Cena se bo povišala za 5,5 (= za pet celih, pet (desetink)) evra – tako za vrednosti 0 in od 5 do 100 odstotka (vedno v rodilniku ednine; tako še meter, kilometer, ) podjetij (vedno v rodilniku množine)

V zvezi stojijo samostalniki podjetje, vprašani, evro in kar je še takih vedno v rodilniku množine.

Cela je mišljeno kot 'cela enota', vendar samostalnik enota dogovorno izpuščamo.

Izraz desetinka lahko pri izgovarjanju vedno izpustimo, stotinka, tisočinka itd. pa le, če tik za decimalno vejico ni zapisana ničla (vsaj ena):

1,1 % = ena cela, ena (desetinka) odstotka 1,31 % = ena cela, enaintrideset (desetink) odstotka, toda 1,01 % = ena cela, ena stotinka odstotka

Še odgovor na kratko z edinimi primernimi načini: pri (ali v) 18,2 % (izgovorjeno: osemnajst celih, dve (desetinki) odstotka) podjetij ali strinjalo se je 61,1 % (izgovorjeno: enainšestdeset celih, ena (desetinka) odstotka) vprašanih.

Peter Weiss (julij 2016)

Vprašanje:

Zanima me, kako v besedilu pravilno deli omrežne naslove, saj pravila, ki bi to določal, v pravopisu nisem našla.
Primer:
V jezikovni svetovalnici na strani https://svetovalnica.zrc-sazu.si/catego
ry/5/nova-vpra%C5%A1anja sem zastavila vprašanje: "Kako v besedilu
pravilno delimo omrežne naslove?".

Odgovor:

Pravopis pravila o deljenju spletnih naslovov res nima, saj so aktualna pravila nastala v času, ko tovrtsnih zapisov še ni bilo. Napotke o deljenju najdete v različnih navodilih revij, založb in drugih ustanov. V navodilih za pisanje zaključnih del na Fakulteti za družbene vede na str. 26 npr. piše:

Če je treba internetne naslove zaradi dolžine deliti, je pomembno, da ohranimo njihovo
delovanje. Povezavo s presledkom delimo za poševnico (/), podčrtajem (_), vezajem (-),
enačajem (=), piko (.) ali katerim drugim ločilom, nikoli pa povezave ne delimo sredi besede
ali za http://.

Omenimo še, da spletnih naslovov ne delimo z deljajem, kar je sicer običajno za deljenje besed, saj bi s tem spremenili spletni naslov, zato povezave vedno delimo s presledkom (nekateri urejevalniki besedil pa povezave za ločilom na tak način delijo samodejno).

Tina Lengar Verovnik, Mija Michelizza (januar 2018)

Vprašanje:

Ali sta besedi čoln in črv (če se v izgovori kot w) eno- ali dvozložni?

Odgovor:

V slovenščini je zlogovno jedro samoglasnik, levo in desno od njega pa si sledijo po zaporedju, ki ga določa lestvica zvočnosti (sonornosti), najprej zvočniki, nato pa nezvočniki.

čoln
Besedo čoln izgovorimo kot [čôu̯n], jedro je samoglasnik o, zvočnost v zaporedju obeh zvočnikov, ki jedru sledita, pada, beseda ima torej en zlog.

črv
Pri določanju zložnosti besede črv upoštevamo več načel:
(a) črka ⟨r⟩ med dvema soglasnikoma je izgovorjena kot [ər]; torej polglasnik tvori prvo/edino zlogovno jedro;
(b) končne črke ⟨v⟩ v besedi črv ne moremo izgovoriti zobnoustnično, temveč jo izgovorimo zaokroženo, z ustnicami.

Odgovoriti moramo le še na vprašanje, ali nastali variantni izgovor zložen ali ne.

Priročniki
Člen 642 (alineja b) v Slovenskem pravopisu 2001 nam ponuja naslednje pravilo:

642/b) Ustničnoustnični šumni w (zveneči) oz. ʍ (nezveneči) govorimo, kadar zvočnik /v/ ni ob samoglasniku; w stoji pred zvenečim soglasnikom in na koncu za zvočnikom [okrepila HD], ʍ pa pred nezvenečim soglasnikom:
vzeti, vdeti, vnuk, vrana, vlak; barv – vsak, v tebi
[wzéti, wdéti, wnúk, wrána, wlák; bárw – ʍsák, ʍ těbi]

Takoj za tem členom, v posebnostih (alineja 1 člena 623), pa je zapisano:

»Namesto w in ʍ (zlasti pri počasnem govorjenju) govorimo tudi u:
[wzéti/uzéti, wdéti/udéti, wnúk/unúk; bárw/báru – ʍsák/usák]

Primer, ki ustreza našemu črvu, je rodilnik dvojine oz. množine samostalnika barva, torej barv.

Po SP 2001 (624/b) ima črv bodisi en zlog s polglasniškim jedrom, bodisi dva zloga, in sicer prvega s polglasniškim jedrom, drugi pa je ujevski, saj namesto ustničnoustnične variante fonema /v/ izgovorimo samoglasnik /u/, ki pa je po definiciji lahko nosilec zloga.

Katero možnost priporočamo?
Če upoštevamo lestvico zvočnosti, potem v zaporedju č – ə̀ – r – w lahko ugotovimo napako, saj so vse dvoustnične variante fonema /v/ bolj zvočne od zvočnika r, zato enozložnega izgovora sploh ni mogoče uresničiti. Besedo črv izgovorimo z dvema zlogovnima jedroma [čə̀.ru].

Deljenje
Opozorimo naj le, da pri deljenju besed brez samoglasnikov, ne moremo upoštevati nezapisanih glasov in da ene črke ne moremo oddeliti od druge besede, zato beseda, kot je črv ni deljiva, četudi je dvozložna.

Še na kratko:
Beseda čoln [čôu̯n] je enozložna, beseda črv [čə̀ru] pa dvozložna.

Helena Dobrovoljc (november 2022)

Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Celoviti servis za uporabnike slovenskega knjižnega jezika: Fran, Franček in Jezikovna svetovalnica, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.