Subcategories

• abeceda
  4
  Topics
  4
  Posts

  

  Vprašanje: Kako se pravilno zapiše q, w, x, y, z malimi in velikimi pisanimi črkami? Odgovor: Zastavili ste zanimivo vprašanje. Kakor poznam slovenske učbenike za opismenjevanje, ne vključujejo zapisa tujih črk, ki jih naštevate. Na Slovenskem razen šolskih učbenikov nimamo posebnega priročnika, ki bi predstavljal načine zapisa pisanih črk. Obstajajo pa učbeniki za opismenjevanje angleško govorečih in tam najdete vzorce za zapis črk w, x, y, in q oz. celotne angleške abecede (Vir: Cursive letter): Omenimo še, da so na Hrvaškem to tematiko vključili tudi v zadnji pravopis »Hrvatski pravopis 2013«, pri q, w, y, in x je mogoče opaziti razhajanja med angleškim in njihovim načinom zapisa (Vir: http://pravopis.hr/slova/): Pedagogi priporočajo knjigo Danice Golli Opismenjevanje v prvem razredu (1991), kjer je natančno razloženo, katere so bistvene značilnosti slovenske normirane začetniške pisave. Glavna je (1) enopoteznost, saj je za otroka lažje, da pisala ne dviguje s papirja, temveč se, kjer je potrebno, raje vrne po isti črti, kot npr. pri malem pisanem d. Za slovensko začetniško pisavo sta značilna tudi (2) začetni spodnji zamah, ki predstavlja povezavo s prejšnjo črko in omogoča lažji začetek pisanja, ter (3) končna poteza, ki črko povezuje z naslednjo v besedi. Začetniška pisava mora biti tudi čim bolj (3) preprosta (neokrašena), da omogoča razvoj individualnega sloga. Glede na to je mogoče za provizorično rabo v slovenski izhodiščni pisavi priporočati hrvaški izhodiščni zapis tujih črk q, x, y in w z nekaterimi zgoraj opisanimi dopolnitvami (začetni zamah, končna poteza, neokrašenost). Bodo pa glede na vse večjo pogostnost teh črk tudi pedagogi slej ko prej morali doreči njihovo pisano obliko, čeprav se verjetno predvideva, da za začetno pisanje niso potrebne. S tega vidika njihov »pravilni« pisani zapis pravzaprav ni bistven, saj se v rabi pojavijo kasneje, ko se je že začela individualizacija pisave. Helena Dobrovoljc, Urška Vranjek Ošlak (maj 2020)
• apelativizacija
  1
  Topics
  1
  Posts

  

  Vprašanje: Večkrat se srečujem z besedo vijak imbus, ključ imbus, zasledim pa različno napisano enkrat imbus, drugič inbus, torej katera beseda je prava? Imbus vijak ali inbus vijak? Odgovor: Vaše zanimivo vprašanje se nanaša na pojav, ki ga imenujemo apelativizacija ali poobčnoimenjenje, kar pomeni, da se lastno ime spremeni in postane občna beseda. Izraz INBUS je nastal kot kratica iz besedne zveze »Innensechskantschraube Bauer und Schaurte« (vir: Wikipedija) in označuje znamko orodja. Sčasoma se je tako, kot velja pri mnogih starejših znamkah, izdelek tako razširil, da postane lastno ime (INBUS, Inbus) vrstni pojem, ki pomeni vrsto ključev. Takrat se tako ime začne pisati z malo začetnico in v zapisu prilagodi načinu izgovarjave, npr.: Nylon --> najlon Goretex --> goreteks Lycra --> lajkra Schoellershammer --> šeleshamer Pri INBUS-u je prišlo do premene v imbus (kakor ime v resnici izgovorimo in kakor nam pričajo tudi premene pri drugih prevzetih besedah: simfonija, bombon ...); zanimivo je, da se ta glasovna premena ni zgodila le v slovenščini, temveč tudi v nemščini. Zapis imbus je povsem ustrezen, kadar govorimo o vrsti orodja. Kadar pa želimo izrecno poudariti, da gre za blagovno znamko podjetja Nedschroef, potem uporabljamo ime Inbus. Omenimo še, da je zveza imbus ključi prevzeta neposredno iz germanskih jezikov, stava izimenski samostalnik v vlogi pridevnika (prilastek) samostalnik (jedro) slovenščini zato ni blizu. Slovenisti si prizadevamo, da bi na mestu prvega samostalnika, ki je v vlogi pridevnika (imbus) dejansko bil pridevnik (imbusni), kar se v rabi že uveljavlja, npr.: Za bovdne uporabimo plastično cevko 2 mm, vanjo pa potisnemo jekleno žico 0,8 mm, ki jo pri servomehanizmu zvijemo v Z, pri krmilih pa uporabimo krmilne spojke, v katere žico stisnemo z imbusnim vijakom. Od orodja potrebujemo imbusni ključ, pinceto in dva ključa za matice ustreznih velikosti. Žici z imbusno spojko pritrdimo na servomehanizma. Helena Dobrovoljc (februar 2016)
• decimalno številčenje
  6
  Topics
  6
  Posts

  

  Vprašanje: Lepo prosim za pojasnitev naslednje dileme. Ali je pravilno: pri 18,2 % podjetij ALI pri 18,2 % podjetjih; v 16,7 % podjetij ALI v 16,7 % podjetij; strinjalo se je 61,1 % vprašanih ali strinjal se je 61,1 % vprašanih? Odgovor: Izraz 18,2 % podjetij izgovorimo in si ga miselno razvežemo takole: – osemnajst celih, dve (desetinki) – ta izraz se vedno uporablja v imenovalniku, zato predlogi pred njim ne vplivajo na ujemanje števnika, samostalnika ipd.; morajo pa se ujemati slovnična števila (ednina, dvojina, množina in za vrednosti 0 in od 5 do 100 rodilnik množine) v sestavinah številskih vrednosti, in sicer po zadnji pred določujočim samostalnikom, tudi če je ta izpuščen (desetinka, stotinka ...): Cena se bo povišala za 1,1 (= za ena cela, ena (desetinka), ne morda za eno celo, eno (desetinko)) evra Cena se bo povišala za 2,2 (= za dve celi, dve (desetinki)) evra Cena se bo povišala za 3,3 (= za tri cele, tri (desetinke)) ali 4,4 (= štiri cele, štiri (desetinke)) evra Cena se bo povišala za 5,5 (= za pet celih, pet (desetink)) evra – tako za vrednosti 0 in od 5 do 100 odstotka (vedno v rodilniku ednine; tako še meter, kilometer, ) podjetij (vedno v rodilniku množine) V zvezi stojijo samostalniki podjetje, vprašani, evro in kar je še takih vedno v rodilniku množine. Cela je mišljeno kot 'cela enota', vendar samostalnik enota dogovorno izpuščamo. Izraz desetinka lahko pri izgovarjanju vedno izpustimo, stotinka, tisočinka itd. pa le, če tik za decimalno vejico ni zapisana ničla (vsaj ena): 1,1 % = ena cela, ena (desetinka) odstotka 1,31 % = ena cela, enaintrideset (desetink) odstotka, toda 1,01 % = ena cela, ena stotinka odstotka Še odgovor na kratko z edinimi primernimi načini: pri (ali v) 18,2 % (izgovorjeno: osemnajst celih, dve (desetinki) odstotka) podjetij ali strinjalo se je 61,1 % (izgovorjeno: enainšestdeset celih, ena (desetinka) odstotka) vprašanih. Peter Weiss (julij 2016)
• deljenje
  2
  Topics
  2
  Posts

  

  Vprašanje: Zanima me, kako v besedilu pravilno deli omrežne naslove, saj pravila, ki bi to določal, v pravopisu nisem našla. Primer: V jezikovni svetovalnici na strani https://svetovalnica.zrc-sazu.si/catego ry/5/nova-vpra%C5%A1anja sem zastavila vprašanje: "Kako v besedilu pravilno delimo omrežne naslove?". Odgovor: Pravopis pravila o deljenju spletnih naslovov res nima, saj so aktualna pravila nastala v času, ko tovrtsnih zapisov še ni bilo. Napotke o deljenju najdete v različnih navodilih revij, založb in drugih ustanov. V navodilih za pisanje zaključnih del na Fakulteti za družbene vede na str. 26 npr. piše: Če je treba internetne naslove zaradi dolžine deliti, je pomembno, da ohranimo njihovo delovanje. Povezavo s presledkom delimo za poševnico (/), podčrtajem (_), vezajem (-), enačajem (=), piko (.) ali katerim drugim ločilom, nikoli pa povezave ne delimo sredi besede ali za http://. Omenimo še, da spletnih naslovov ne delimo z deljajem, kar je sicer običajno za deljenje besed, saj bi s tem spremenili spletni naslov, zato povezave vedno delimo s presledkom (nekateri urejevalniki besedil pa povezave za ločilom na tak način delijo samodejno). Tina Lengar Verovnik, Mija Michelizza (januar 2018)
• deljenje besed
  10
  Topics
  10
  Posts

  

  Vprašanje: Zanimajo me vsi možni pravilni načini deljenja besede sestrična. Odgovor: Za pravilno deljenje v slovenščini morajo biti vsi zlogi pravilno strukturirani. To pomeni, da si lahko v zlogu sledijo glasovi v zaporedju nezvočnik – zvočnik – samoglasnik/zložni r – zvočnik – nezvočnik. V vsakem zlogu je največ en soglasnik, nezvočnikov in zvočnikov pa je lahko več ali tudi nič, pomembno je le, da so v pravilnem zaporedju. Vsi glasovi so npr. izpričani v enozložnem rodilniku množine od shramba, tj. shramb: nezvočnika s in h, zvočnik r, samoglasnik a kot nosilec zloga, zvočnik m in nezvočnik b (ki se v izglasju po izgubi zvenečnosti sicer izgovarja kot p). V enozložni besedi čmrlj pa si sledijo nezvočnik č, zvočnik m, r kot nosilec zloga ter zvočnika l in j. Po tem pravilu se lahko beseda sestrična razzloguje na naslednje načine: se - stri - čna ses - tri - čna ses - trič - na sest - ri - čna sest - rič - na Deljenje pa je dopustno na vsaki meji dveh pravilnih zlogov, torej: se - strična ses - trična sest - rična sestri - čna sestrič - na Alenka Jelovšek (januar 2021) Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.
• dvopičje
  1
  Topics
  1
  Posts

  

  Vprašanje: Kako se piše za dvopičjem (z malo ali veliko začetnico) v spodnjem primeru: Priloge k točki 1: * vabilo na 9. sejo NS dne, 10.12.2013, * zapisnik 8. seje NS z dne, 10.09.2013, * osnutek Poslovnega poročila, * predlog sklepa k točki 3., itd. oziroma: Dnevni red: 1. pregled zapisnika ....., 2. obravnava in sprejem ...., 3. predstavitev in pridobitev mnenja k .... itd. Odgovor: Priporočam takole: 1. Vabilo na 9. sejo NS dne 10. 12. 2013 2. Zapisnik 8. seje NS z dne 10. 9. 2013 3. Osnutek Poslovnega poročila 4. Predlog sklepa k točki 3 5. Razno Torej povsod z veliko začetnico, ker lahko potem izpeljete tudi zapisnik na način: K (točki) 1: Vabilo na 9. sejo NS dne 10. 12. 2013. Peter Weiss (december 2013)
• glava dopisa
  1
  Topics
  1
  Posts

  

  Vprašanje: Zanima me, kako se pravilno navaja, označuje, piše imena, priimke, delovna mesta, službe, kontaktne podatke v službeni elektronski ali papirni pošti (velike ali male črke, presledki, podčrtana, odebeljena pisava, arial, italo, druga, pike, vejice, presledki med vrsticami, kratice ali celotne besede...): Npr: MICKA KOVAČEVA FINANČNIK SPECIALIST I REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE FINANČNA UPRAVA RS CARINSKI URAD LJUBLJANA ODDELEK ZA FINANCE TITOVA ULICA 200, 1000 LJUBLJANA T: 386 5 297 6818 F: 386 5 297 6813 MICKA.KOVCEVA@GOV.SI WWW.FU.GOV.SI 1: file:///C:UsershdAppDataRoamingMicrosoftWordMICKA.KOVCEVA@GOV.SI Odgovor: Bilo bi nekako takole: Micka Kovač, finančnica specialistka I Republika Slovenija Ministrstvo za finance Finančna uprava RS Carinski urad Ljubljana Oddelek za finance Titova ulica 200 1000 Ljubljana T: 386 5 297 68 18 F: 386 5 297 68 13 micka.kovac@gov.si www.fu.gov.si Razmike med vrsticami je mogoče dodati po presoji, da so potem združeni podatki, ki smiselno spadajo skupaj. Prav tako je mogoče z ležečo ali polkrepko pisavo poudariti tisto, kar naj bi bilo v besedilu vidnejše ali prepoznavnejše. Izbira katere od različic spada v stilistiko, kjer je veliko manj določil kot v pravopisu, sploh zapisanih, recimo že o tem, ali RS in ul. krajšamo ali izpisujemo v celoti. Peter Weiss (december 2014)
• imena izobraževalnih programov
  1
  Topics
  1
  Posts

  

  Vprašanje: Prosim Vas za mnenje glede rabe velike oz. male začetnice pri zapisu srednješolskih izobraževalnih programov in imena objekta. Ali je ustrezna raba velike začetnice pri zapisu programov: Klasična gimnazija, Tehniška gimnazija, Umetniška gimnazija, Administrator, Računalnikar, Maturitetni tečaj ipd.? Je raba velike oz. male začetnice v naslednjih primerih pravilna: Umetniška gimnazija – likovna smer, Gimnazija – športni oddelek? Se Vam zdi smiselno, da v primerih, ko je občnoimensko jedro izpuščeno in gre za vrstno poimenovanje, uporabimo malo začetnico? Primera: Cilji umetniške gimnazije so … V maturitetni tečaj se lahko vpiše … Poleg tega me zanima Vaše mnenje glede zapisa besedne zveze vila Ana, ko gre za hišo z vrtom, ki se imenuje Ana. Ali je v tem primeru zapis besedne zveze vila Ana ustrezen ali pa bi bilo treba pisati z veliko tudi besedo vila? Pomensko gre za drugačen primer, kot je hotel Vila Bled. Odgovor: Srednješolski programi so generalizirani na celotno srednješolsko področje. To pomeni, da je pod nazivom klasična gimnazija (in to ne glede na to, v katerem delu Slovenije se šola nahaja) mogoče pričakovati primerljiv program, kar je značilnost občnoimenskih pojmov. Uporabljamo torej malo začetnico: klasična gimnazija, tehniška gimnazija, umetniška gimnazija administrator, računalnikar maturitetni tečaj, splošna matura, poklicna matura umetniška gimnazija – likovna smer gimnazija – športni oddelek ----- Če ima vila ime Ana, potem je ime vila Ana ustrezno. Če bi hišo imenovali Vila Ana, bi pisali z veliko začetnico tudi prvo sestavino, saj bi tako sicer izvorno občnoimensko poimenovanje postalo del lastnoimenske besedne zveze. Obe sestavini pregibamo: Prespala sta v vili Ani. Helena Dobrovoljc (januar 2015)
• imena kulturnih rastlin
  1
  Topics
  1
  Posts

  

  Vprašanje: Zanima me, ali zapisati sorte sadnega drevja z malo ali z veliko. Primer: Na voljo so najmodernejši mutanti sort jabolk: Jonagold de Coster, Zlati delišes Reinders, Gala Galaxy Selecta ... Prodajamo tudi kivi, sorte Tipo in Vanilija. Odgovor: Po aktualnih pravilih SP 2001 sorte sadnega drevja zapisujemo z malo začetnico, torej jonagold, jonatan, zlati delišes, gala, idared. Težavo verjetno predstavlja drugi del imena sorte, kjer gre za prevzeto poimenovanje, za katerim se lahko skriva tudi ime osebe, ki je neko sorto iznašla, prek katere se je neka sorta uveljavila. V slednjem primeru je mogoča tudi velika začetnica, npr. jonagold De Coster, zlati delišes Reinders. Trenutno je na podlagi obstoječih pravil ustrezen naslednji zapis: Na voljo so najmodernejši mutanti sort jabolk jonagold de coster, zlati delišes reinders, gala galaxsy selecta ... Prodajamo tudi kivi sort tipo in vanilija. Zgolj kot možnost, če vemo, da gre za priimka, tudi Na voljo so najmodernejši mutanti sort jabolk jonagold De Coster, zlati delišes Reinders, gala galaxsy selecta ... Prodajamo tudi kivi sort tipo in vanilija. Izjema so tudi t. i. taksonomska imena, tj. mednarodna naravoslovna latinska ali polatinjena imena živalskih in rastlinskih vrst, npr. Campanula zoisii (zoisova zvončica), z ohranjeno veliko začetnico pri zapisu prevzetega imena (trendi gredo tudi v prid zapisu slovenskega poimenovanja z veliko začetnico, npr. Zoisova zvončica). Preberite si tudi odgovor: Kako pisati imena sort kulturnih rastlin in živalskih pasem? Nataša Gliha Komac (oktober 2015)
• imena molitev
  1
  Topics
  1
  Posts

  

  Vprašanje: Pozdravljeni! Lektorica je v verskem tisku župnije po zgledu očenaš in zdravamarija popravila tale stavek: Zjutraj molimo molitev svetiangel vsi v družini. Po pogovoru je pristala na tale zapis: Zjutraj molimo molitev Sveti angel ... vsi v družini. Če je tematika zanimiva, bi prosila za odgovor, kako je s pisanjem pri molitvah. Bi lahko rekli, da je to vrsta molitve in res vsako molitev zapisali z malo začetnico in skupaj ali bi lahko upoštevali, da je to naslov kot pri pesmi ali knjigi in jo enostavno pisali z veliko začetnico in brez treh pik? Odgovor: Molitev z začetkom Oče naš je očenaš, tista z začetkom Zdrava Marija je poimenovana zdravamarija, molitvi, ki se začne s Sveti angel, pa se pravi sveti angel. Primer za rabo prvih dveh poimenovanj je »pet očenašev in zdravamarij«, sveti angel pa se piše dvobesedno (torej ne svetiangel), ker se lahko sklanjata obe njegovi sestavini: »Fantek je na kolenih molil svetega angela.« Seveda je mogoče pisati tudi na način molitev Oče naš, molitev Zdrava Marija in molitev Sveti angel, torej brez treh pik, kot je bilo predlagano že v vprašanju. Na podobno vprašanje smo že odgovorili: Imena molitev Peter Weiss (maj 2014)
• imena pasem
  1
  Topics
  1
  Posts

  

  Vprašanje: Ali podomačujemo imena vseh pasem psov? Namesto welsh terrier imamo valižanski terier, pri rottweilerju pa poleg nemškega zapisa uporabljamo še rotvajler in rotvajlec. Pri nelatiničnih pisavah pa večkrat uporabljamo kar angleško »latinizacijo«, npr. shar-pei (namesto šar-pej). Odgovor: Poimenovanja pasjih pasem se podomačujejo na enak način kot druge nelastnoimenske besede. Sprva jih pogosto zapisujemo tako ali podobno kot v izvornem jeziku, npr. rottweiler (seveda bi Nemec vedno zapisal Rottweiler z veliko začetnico), nato pa sčasoma, ko se beseda dovolj udomači, uporabimo naše črke za zapisovanje naših glasov, torej rotvajler. Nadaljnje podomačevanje tega poimenovanja v rotvajlec se ni obneslo, po mojem uvidu tudi zaradi težko izgovorljive samoglasniške skupine v feminativu rotvajlka. Podobno je s šarpejem. Poimenovanje te pasme smo sprva pisali podobno kot v jezikih posrednikih (nemško Shar-Pei, angleško, francosko Shar Pei) in četrti uradno priznani japonski pisavi, tj. shar-pei, temu je med uporabniki sledilo nekaj zmešnjave v obliki pisave shar pei, šar pei, šar-pei, šar-pej, danes pa se že ustaljuje dokončno podomačeni zapis šarpej. Poimenovanja pasjih pasem torej podomačujemo, pogosto celo prevajamo (včasih v celoti, npr. mejni škotski ovčar, včasih le deloma, npr. valižanski terier) vendar se podomačitev posameznega poimenovanja navadno ne izvrši v enem koraku, temveč je za to potreben proces, katerega hitrost je odvisna od zapletenosti primera in pogostnosti rabe. Marko Snoj (november 2013)
• imena plemen in ljudstev
  2
  Topics
  2
  Posts

  

  Vprašanje: Zanima me, katero od poimenovanj za pripadnike ali pripadnice ljudstva Rohinga se je bolj ustalilo. So večkrat Rohingejci ali Rohingi? Odgovor: Ob izbruhu nasilja nad manjšino Rohinga v Mjanmaru pred leti je bilo to ime v slovenščini redko uporabljeno in ime pripadnikov in pripadnic neustaljeno. V svetovalnici smo predstavili rešitev (Kako v slovenščini pisati ime ljudstva »Rohingya«?), ki je sledila podobnim imenom za pripadnike plemen in v katerih je bilo prebivalsko ime zapisano s priponskim obrazilom -ec: Rohinga – Rohingejec, Rohingejka, tako kot tudi pri: Očipva – Očipvejec, Očipvejka Otava – Otavec, Otavka Vendar pa se je, zagotovo pod vplivom agencijskih novic iz angleščine, kljub prekrivnosti oblik v nekaj letih raba prevesila v prid krajši obliki. Ljudstvo se torej imenuje Rohinga, pripadnik je Rohing, množinsko so Rohingi, rod. Rohingov, pripadnica pa naj bi bila Rohinginja (v slovenskih besedilih oblike sicer ne zasledimo). Helena Dobrovoljc (oktober 2018)
• imena pripadnikov
  3
  Topics
  3
  Posts

  

  Vprašanje: Ali se – po analogiji z Risi, Avseniki ..., ki ste jih že obravnavali v Jezikovni svetovalnici – tudi Zmaji in Železarji (člani hokejskih klubov) itd. pišejo z veliko začetnico (Npr. Na Jesenicah so zmagali Železarji.)? Kako pa je z orli (smučarskimi skakalci)? Odgovor: Pri rabi začetnice je treba razlikovati med dvema tipoma poimenovanj za pripadnike različnih glasbenih, navijaških in športnih skupin: Če so poimenovanja prekrivna z imenom skupine (Viole, Sokoli, Avseniki, Slaki, Modrijani), jih pišemo z veliko začetnico. Npr. ... tako pravi prvi Čuk Jože Potrebuješ ... Enako velja pri prevedenih imenih (o čemer smo že pisali v odgovoru: Prevzemanje imen športnih in glasbenih ter drugih skupin: »Dallas Mavericks«, »Dunking Devils« ...), če se moštvo imenuje npr. Pelikani (New Orleans Pelicans), Sršeni (New Orleans Hornets) ali Risi (Charlotte Bobcats). Če poimenovanja niso prekrivna z imenom, ampak gre za iskanje podobnosti oziroma za primerjave tipa oni so kot risi (risi), so kot orli (orli), prihajajo iz mesta zmajev (zmaji), iz mesta z železarno (železarji) ..., pišemo poimenovanja z malo začetnico. Helena Dobrovoljc (november 2020) Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.
• imena prireditev
  1
  Topics
  1
  Posts

  

  Vprašanje: Vem, da se imena prireditev piše z veliko začetnico, sem se pa znašla v zagati pri zapisu začetnic: olimpijske igre, svetovno prvenstvo, evropsko prvenstvo ... Če je tak zapis je z malo. Pri naslednjih primerih pa nisem prepričana in bi prosila za pomoč. v obdobju od Olimpijskih iger v Pekingu leta 2008 do Olimpijskih iger v Londonu leta 2012. na olimpijskem festivalu mladih leta 2001. nastop na Svetovnem prvenstvu v Rimu junija 2009. Odgovor: Ko govorimo o imenih prireditev, ločujemo med vrstnimi poimenovanji, ki jih pišemo z malo začetnico (olimpijske igre, svetovno prvenstvo), in konkretnimi imeni, ki jih prireditelji navadno uporabijo zaradi boljše prepoznavnosti in ki so pisana z veliko začetnico, npr.: Ob koncu leta pa bo odpotovala na neuradno svetovno prvenstvo Orange Bowl v Miami, kjer se bo lahko pomerila še z ostalimi vrstnicami z vsega sveta. Evropsko prvenstvo v košarki 2015 (uradno EuroBasket 2015) bo 39. evropsko prvenstvo v košarki. Evropsko prvenstvo v nogometu 2016, ki se uradno imenuje UEFA Euro 2016 ali krajše Euro 2016 je 15. evropsko prvenstvo v nogometu, ki je potekalo med 10. junijem in 10. julijem 2016 v francoskih mestih. Helena Dobrovoljc (julij 2016)
• imena svetnikov
  1
  Topics
  1
  Posts

  

  Vprašanje: Zanima me, kako pravilno zapišemo ime zavetnika gasilcev: sv. Florijan ali sv. Florjan? Opažam namreč obe različici. Praznujemo torej Florijanovo nedeljo ali Florjanovo nedeljo? Podobno je tudi pri sv. Juriju: je pravilno Jurijeva tržnica ali Jurjeva tržnica. Odgovor: Kadar govorimo o osebnih imenih naših sodobnikov, znancev, domačih ..., smo pri zapisu imen v skladu z zakonskimi določili in z namenom identifikacije dolžni spoštovati njihovo željo in imen ne preoblikujemo, zato je v rabi več različic enega imena, npr. (1) Marijan – Marjan, Florijan – Florjan, Manica – Manca, (2) Lea – Leja, Pia – Pija ... Medtem ko pri prvem sklopu govorimo o dvojnici knjižno – pogovorno, pri drugem sklopu o paru tuje – domače. Ne glede na to, za katero razmerje gre, se skušamo držati načela o pravici posameznika do osebnega imena, ki ga pod posebej določenimi pogoji lahko spreminja le ta oseba sama. Pogosto pa je glasovno okrnjena ali razširjena različica imena le pogovorna in ni dejansko uradna, zato se moramo o uradnih različicah pozanimati. Pri imenih svetnikov zagotovo uradna različica v največji meri sledi knjižnemu zapisu: sveti Jurij, sveti Florijan. Drugo je nadaljnja uporaba teh imen pri poimenovanju prireditev, sejmov, društev, ko je uradno ime navadno odvisno od vpisa v register, imenik ali podobno matično knjigo in na osnovi katere se širi nadaljnja raba. V teh primerih opažamo tako knjižne kot pogovorne zapise, ki so odvisni tudi od lokalne skupnosti, njenega narečja in zato naglaševanja imena, npr.: Florján – Florjánov sejem Flórijan – Flórijanov sejem Helena Dobrovoljc (junij 2015)
• imena ustanov z lastnim imenom
  2
  Topics
  2
  Posts

  

  Vprašanje: Pred dobrim letom smo v Kranju ustanovili Mešani pevski zbor Petra Liparja. Nekateri trdijo, da bi zbor morali imenovati Mešani pevski zbor Peter Lipar, saj imamo v Sloveniji vrsto zborov, ki v svojem imenu uporabljajo imenovalnik: Akademski pevski zbor Tone Tomšič, Moški pevski zbor Srečko Kosovel, Mešani pevski zbor Stanko Premrl itd. Prosim za vaše mnenje in pojasnilo, zakaj naj bi bila raba rodilnika primernejša. Odgovor: O sklonu imen v imenih ustanov in interesnih združenj ter organizacij smo v svetovalnici že pisali: Lastna imena v imenih ustanov Sklon lastnega imena v imenu ustanove Naj obnovim: Slovenski pravopis 2001 v členih 98 in 856 normativno usmerja k rabi osebnega lastnega imena v imenih ustanov z naslednjo dikcijo: (a) Pri imenih ustanov, katerih neprva sestavina je ime in priimek, sta imeni v rodilniku, ne v imenovalniku; torej Gimnazija Franceta Prešerna (ne Gimnazija France Prešeren). (b) Skladenjsko neprimerna so poimenovanja tipa Gimnazija Ivan Cankar (prav: ... Ivana Cankarja). Kot sami ugotavljate, pri uveljavljanju rodilniške oblike nismo dosledni, zlasti to velja za imena, že dlje časa prisotna v slovenskem prostoru (APZ Tone Tomšič) oz. imena iz primorskega govornega področja (MoPZ Srečko Kosovel). Kljub temu je raba, ki sledi pravopisnemu določilu, primernejša, saj zbor poimenujete po neki osebi, torej je vaš zbor Liparjev, in ne »Lipar«. Helena Dobrovoljc (februar 2014)
• pisne dvojnice
  31
  Topics
  31
  Posts

  

  Vprašanje: Zahvaljujem se vam za odgovor glede kvinoje. Ker pa se beseda quinoa izgovarja kínoa, še vedno ne razumem, zakaj predlagate poslovenjeno obliko kinoja, torej z vrinjanjem soglasnika j, ki ga v izvirniku ni ne v pisni obliki ne v izgovorjavi. Zdi se mi nekako tako, kot če bi morali reči boja namesto boa, oboja namesto oboa ali celo Samoja namesto Samoa. Odgovor: Prevzete občne besede, če je le mogoče, pisno domačimo v skladu z izgovorom v slovenščini. Besedo quinoa v slovenskem knjižnem jeziku najdemo v dveh variantah: Standardizirana varianta v Slovarju slovenskega knjižnega jezika iz leta 2014 je v pisno podomačeni kvinoja, pri tej vrzel med obema samoglasnikoma zapremo z j (kot npr. v aloja/aloa), obstaja pa tudi oblika kinoja, ki smo jo že utemeljili v odgovoru Kako je prav: »kvinoja« ali »kinoja«; v pisno nepodomačeni obliki quinoa, ki je pogosto del latinskega strokovnega imena Chenopodium quinoa [kínoa]. O zapisu z j ali brez njega Samoglasniški sklopi se v slovenščini zapirajo v izgovoru in zapisu (zev). V izgovoru vedno v sklopu i + samoglasnik (če ne gre za pisna dvo- ali veččrkovja, npr. smootie > smuti), če besedo občutimo kot domačo pa tudi pisno (borelija, olimpijada), zlasti v priponskem obrazilu -ija. V procesu podomačevanja se zgodi, da hkrati obstaja več pisnih različic, npr. amoniak in amonijak. Nekatere besede se pisno sploh ne podomačijo, čeprav jih imamo v slovenščini že zelo dolgo (radio [rádijo], violina, diamant, olimpionik). Sklop samoglasnikov o + a se v slovenščini načeloma ne zapira, pregled podobnih besed pa kaže, da se vendarle vede različno: pri veliki večini prevzetih besed praznine med samoglasnikoma tudi v izgovoru res (kot ste ugotovili že sami) sploh ne zapiramo (koala, oaza, šoa), pri drugih se podomačitveni proces tudi pod vplivom kodifikacijskih napotkov (SSKJ: aloa gl. aloja; Čebelarski slovar: varoa gl. varoja) izpelje do konca: aloe > aloa > aloja, varoa > varoja. Teh primerov pa ne gre zamenjevati s tistimi, pri katerih je razlog za zapis sklopa oa z vmesnim z j v latinski predlogi oia > oja (paranoja, sekvoja). Po analogiji z alojo je najbrž prišlo tudi do prevladujoče izgovarjave [kvinója], ki je bila tako prvič zapisana v monografiji, ki je izšla kot rezultat raziskovalnega projekta o novejši leksiki Novejša slovenska leksika (2009), in sicer kot kvinoja, quinoja in quinoa, v Slovarju novejšega besedja (2012), nato pa kot knjižna tudi v drugi izdaji Slovarja slovenskega knjižnega jezika (2014). Zavedati se je treba, da imajo pri (izgovornem) prilagajanju slovenščini več težav poznavalci ali (materni) govorci tujega jezika. Integracija prevzetih besed v slovenščino pa poteka v skladu s sistemom knjižne slovenščine. Ko je nova beseda zapisana v slovarjih knjižnega jezika – in tu se je tako zgodilo z zgoraj omenjenimi slovarji, je korak nazaj, četudi z vidika španščine bolj pravilnemu zapisu, težak, vprašanje je, če je smiseln. Helena Dobrovoljc (december 2020)
• imena vinorodnih okolišev
  1
  Topics
  1
  Posts

  

  Vprašanje: Prosim Vas za naslednji odgovor: kako pravilno pišemo LJUTOMERSKO ORMOŠKI VINORODNI OKOLIŠ? Kje postavljamo velike začetnice in ali je potreben vezaj med ljutomersko-ormoški? Odgovor: Zemljepisno ime Ljutomersko-Ormoške gorice pišemo z vezajem in obe imeni z veliko začetnico. Način zapisa začetnice v zvezi ljutomersko-ormoški vinorodni okoliš je odvisen od tega, ali ima ta zveza besed funkcijo imena ali ne. V našem gradivu nimamo podatkov o tem, kakšna so uradna poimenovanja vinorodnih okolišev v Sloveniji oziroma ali obstaja tako uradno ime. Zapis z vezajem pa je upravičen, saj gre za priredno zloženko (zvezo enakovrednih sestavin). Helena Dobrovoljc (avgust 2013)
• imena živalskih vrst
  2
  Topics
  2
  Posts

  

  Vprašanje: Zanima me pisanje sort in pasem: glede na moje znanje jih pišem z malo začetnico, tudi v SSKJ in SP so zapisane z malo, vendar v strokovnih člankih pogosto zasledim pisanje z veliko začetnico (npr. 'Izabela') in v narekovajih, pogosto enojnih. Ali gre za nepoznavanje pravil slovenskega jezika ali pa so se pravila spremenila, odkar sem jaz hodila v šolo? Odgovor: Na področju zapisovanja sort kulturnih rastlin je kar nekaj težav. Pravopisna pravila (SP 2001) to sicer urejajo v členu 108, kjer je določeno, da pri mednarodnih naravoslovnih poimenovanjih latinska ali polatinjena imena živalskih in rastlinskih vrst pišemo z veliko začetnico v prvi sestavini (npr. Gyromitra esculenta ). Da pišemo sortna imena z malo začetnico (pomladanski hrček), ni povedano izrecno, temveč lahko sami razberemo iz pravila. Vendar zapis z malo začetnico potrjuje tudi pravopisni slovar z zgledi, ki navaja naslednje sorte npr. jabolk: ajdared, antonovka, belfler, carjevič, delišes , elstar, gambovec, gloster, jakobček, jonagold, jonatan, kanadka, kardinal, krivopecelj, mošanček, mutsu, ontario, parmena, peping, pogačar, reneta, rožmarinček ipd. Res pa je, da v znanstveni in strokovni literaturi s tega področja vse pogosteje, pravzaprav v publikacijah zadnjih let skorajda brezizjemno, zasledimo uveljavljanje mednarodnega načina zapisovanja, in sicer v enojnih »ušescih« oz. narekovajih ter z veliko začetnico, npr. Za sorte 'Gala', 'Zlati delišes' in 'Pinova' priporočajo nasade z vitalno rastjo … Ta mednarodni zapisovalni način uveljavljajo sledeč »Kodeksu za poimenovanje kulturnih rastlin«. Gre torej za mešanje dveh pisnih praks: v strokovnem pisanju se pod vplivom angleščine uveljavlja mednarodni sistem, sicer pa še vedno velja zgoraj navedeno pravopisno pravilo, ki sortna imena piše z malo začetnico. Ta način je uveljavljen v poljudnem, manj strokovnem pisanju in, kot se lahko prepričate sami, tudi v dnevnem časopisju. Ob prenovi pravopisnih pravil bomo o tem pravopisnem nesoglasju zagotovo razpravljali tudi v okviru naše stroke, kjer se skušamo v največji meri držati obstoječe kodifikacije. Pri imenih živalskih pasem pa je pravilo glede male začetnice bolj dosledno upoštevano v rabi. O tem več tudi v naši spletni jezikovni svetovalnici. Helena Dobrovoljc (marec 2013)
• kratice
  27
  Topics
  27
  Posts

  

  Vprašanje: Poznam vašo razlago za LRN turbulentni model in C-vitaminski napitek, a sem vseeno zmedena pri zapisu IR grelni panel. Ali bi tukaj morali za podstavo vzeti zloženko IR-gretje in narediti izpeljanko IR-grelni (prislov in pridevnik) ali gre za dva pridevnika, leva prilastka? Odgovor: Kot je podrobneje razloženo v odgovoru Zloženke s kratico v prvem delu: z vezajem ali brez njega?, je predlagano prenovljeno pravopisno pravilo tako: Kratice v besednih zvezah nastopajo kot nesklonljive samostojne enote (EKG laboratorij, ABS zavore, UV žarki, AV oprema). Tudi v vašem primeru gre torej za zvezo kratice in samostalniške besede. Pisanje narazen je še posebej utemeljeno pri kraticah s pridevniškim pomenom -- v primeru, kot je UV žarki, kjer UV pomeni 'ultravijoličen', je pisanje z vmesnim vezajem, češ da gre za zloženko, že po trenutno veljavnem pravopisnem pravilu vsaj vprašljivo. Enak je vaš primer, saj IR pomeni 'infrardeči', torej je tudi ta kratica pridevniška (in ne samostalniška, kot je velika večina kratic). Ustrezno je torej IR gretje in tudi IR grelni panel. Pa še to: IR grelni ni izpeljanka iz IR gretje, temveč sta IR in grelni zgolj dva zaporedna prilastka pred samostalniškim jedrom panel. Tina Lengar Verovnik (december 2020)
• lastno ime
  3
  Topics
  3
  Posts

  

  Vprašanje: Dovolite vprašanje o uporabi velike začetnice, prosim. Jasno je, da se uporablja mala začetnica, ko pišemo dedek, babica, mamica, očka itd. Tu ne gre za lastno ime. Ko pa otrok reče: Dedek, Babi, Nona, Mami, Oči,... gre za lastno ime. Otrok točno ve za katero osebo gre in je to edino ime, ki ga tej osebi pripisuje. Za otroka je to lastno ime. Vprašanje: Ali je dovoljeno pisati dedek, babica, nona, mamica itd z veliko začetnico, če želimo poudariti, da gre za lastno ime? Odgovor: Vprašanje je zelo zanimivo, saj kaže na to, da se značaj lastnega imena in posledično zapis velike začetnice lahko pojavita le omejeno, v posebnih sporočevalnih okoliščinah. Če za ponazoritev uporabim besedo dedek. Beseda dedek ima več pomenov: pomeni lahko (1) starega očeta v razmerju do svojih vnukov (ime je dobil po svojem dedku; dedek in babica) ali (2) starega moškega, starostnika nasploh (Na Japonskem so tudi japonski dedki in babice vzeli lopate, samokolnice in odšli na pomoč); (3) prednika (prehrana naših dedkov in babic). Pogosto ga uporabljamo v besedni zvezi kot desni prilastek ob lastnem imenu: dedek Miha, dedek Mraz ... Gre za navadno občno besedo. S perspektive majhnega otroka, ki jezik šele usvaja in z besedo dedek naziva le eno osebo, pa je beseda Dedek lastno ime, torej ime konkretno določene in nobene druge osebe. Tako bi nazive Dedek, Babi, Nona, Mami, Oči, ki označujejo sorodstvena razmerja, v položajih, ko jih uporablja mlajša oseba, z njenega zornega kota lahko uvrstili med imena in jih pisali z veliko začetnico. Vendar pa te besede ne izpolnjujejo vseh pogojev za uvrstitev med imena, zato govorimo, da je imenska funkcija vezana samo na pravkar opisano razmerje otroka do teh oseb. V teoriji namreč govorimo o tem, da so imena pomensko izpraznjena, saj osebno oz. rojstno ime o osebi, ki jo poimenujemo, ne pove nič drugega kot le ime, npr. Miha. In obratno: tudi če se nekdo piše Čeh, ni prebivalec Češke. Imena Dedek, Babi, Nona, Mami, Oči niso povsem brez pomena, saj so v lastna imena pretvorjena, poimenjena (oinimizirana) le v opisanih, izjemnih okoliščinah. Imensko funkcijo izgubijo že tedaj, če ob njih uporabimo »pravo« ime, npr. Miha, Janez (dedek Miha, dedek Pepe, babica Mica, ata Janez). Značilno za lastna imena je namreč, da v zvezah z občnimi besedami nastopajo v vlogi skladenjskega jedra, tudi pri zemljepisnih in stvarnih imenih (otok Hvar, slap Savica, mesto Ljubljana, tovarna Titan, podjetje Gorenje). V leposlovnih delih za otroke pri tovrstnih poimenovanjih iz družinskega žargona, ki so prerasla družinski krog, zasledimo, da jih nekateri avtorji pišejo z veliko začetnico: Bica, Omica, Baja in podobno. Helena Dobrovoljc (maj 2020)
• ločila
  130
  Topics
  130
  Posts

  

  Vprašanje: Na MO RS imamo veliko težav z zapisovanjem imen pravnih aktov, dokumentov in ukazov. Prebrali smo že vaš odgovor v razdelku Vejica pri označevanju dokumenta, pa še zmeraj se zastavljajo vprašanja. Na primer: Ali je treba postaviti vejico, kadar sta navedeni dve zaporedni številki? Prva označuje številko aneksa, druga pa številko pogodbe: ... tako piše v aneksu št. 1 št. 4300-149/2018-1 z dne 25. 5. 2018 ... Kako je s pisanjem številke dokumenta, ki sicer ni zapisana v naslovu dokumenta, temveč na koncu dokumenta poleg datuma in pred podpisom? In še, ali je vejica kakor koli odvisna od naslova dokumenta, ki se v tem primeru zapisuje z veliko začetnico, saj gre za uradno ime? ... dostavil je Zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti št. 003357 z dne 17. 7. 2918. In še, ali isto pravilo velja tudi za navajanje več številk uradnih listov? ... na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Uradni list RS št. 103/04, 103/11), drugega odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih (Uradni list RS št. 41/07, 4/11, 86/11) ... Kadar navajamo v oklepaju najprej izdajatelja dokumenta, najbrž za tem in pred številko navedbe dokumenta ni vejice? ... uvedli so novo pogodbo (MO, št. 0070-21/2018-14 z dne 19. 12. 2018) ... Odgovor: V vseh primerih, ki jih navajate, ima vejica tehnično vlogo, v kateri med seboj ločuje različne enote, ali pa jo uporabljamo kot naštevalno ločilo. Vprašanje 1 Ali je treba postaviti vejico, kadar sta navedeni dve zaporedni številki? Prva označuje številko aneksa, druga pa številko pogodbe: ... tako piše v aneksu št. 1 št. 4300-149/2018-1 z dne 25. 5. 2018 ... Odgovor: Ni jasno, kakšna je vaša siceršnja praksa pri navajanju raznolikih številk, vendar bi bilo besedilo lažje berljivo, če bi namesto vejice kar napisali, na kaj se ta drugi št. nanaša in tako napisali: ... tako piše v aneksu št. 1 pogodbe št. 4300-149/2018-1 z dne 25. 5. 2018 ... Vprašanje 2 Kako je s pisanjem številke dokumenta, ki sicer ni zapisana v naslovu dokumenta, temveč na koncu dokumenta poleg datuma in pred podpisom? In še, ali je vejica kakor koli odvisna od naslova dokumenta, ki se v tem primeru zapisuje z veliko začetnico, saj gre za uradno ime? ... dostavil je Zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti št. 003357 z dne 17. 7. 2018. Odgovor: Tu vejice ni treba pisati. Če bi želeli jasno zamejiti naslov dokumenta, bi se lahko odločili tudi za narekovaje ali za ležeči tisk, npr.: ... dostavil je »Zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti« št. 003357 z dne 17. 7. 2018. ... dostavil je Zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti št. 003357 z dne 17. 7. 2018. Vprašanje 3 In še, ali isto pravilo velja tudi za navajanje več številk uradnih listov? ... na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Uradni list RS št. 103/04, 103/11), drugega odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih (Uradni list RS št. 41/07, 4/11, 86/11) ... Odgovor: Zdi se, da naštevate različne akte (zakon, pravilnik), zato je med njimi vejica upravičena. Vprašanje 4 Kadar navajamo v oklepaju najprej izdajatelja dokumenta, najbrž za tem in pred številko navedbe dokumenta ni vejice? ... uvedli so novo pogodbo (MO, št. 0070-21/2018-14 z dne 19. 12. 2018) ... Odgovor: Če uporabljate zapis v oklepaju kot neke vrste navedenko, torej avtor, podrobnejše številčenje in datum, lahko napišete tudi takole: ... uvedli so novo pogodbo (MO, št. 0070-21/2018-14, 19. 12. 2018) ... Kako bi ta zapis prebrali? Morda je lažje takole: Uvedli so novo pogodbo št. 0070-21/2018-14 (pripravljeno na Ministrstvu za obrambo dne 19. 12. 2018) ... ali Uvedli so novo pogodbo (0070-21/2018-14, MO, 19. 12. 2018) ... V vseh naštetih primerih je najpomembneje uporabiti ločila na način, da bo besedilo berljivo, hkrati pa je pomembno upoštevati tudi interpunkcijske norme, ki so se izoblikovale skozi prakso v vaših strokovnih krogih. Le tako lahko zagotovite, da bodo zapisi ustrezno razumljeni, kar pa je tudi osnovni namen sporočil v okoliščinah, ki jih opisujete. Helena Dobrovoljc (november 2020) Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.
• ločila pri alinejnem naštevanju
  5
  Topics
  5
  Posts

  

  Vprašanje: Zanima me, kako je z ločili v primerih, ko imamo na isti prosojnici povedi, ki vsebujejo osebno glagolsko obliko, in take brez (kjer gre v bistvu le za daljšo besedno zvezo). Ali mora biti povsod na koncu pika ali samo pri tistih z osebno glagolsko obliko? Na primer: Stroški se priznajo v velikosti 50 %. Stroški pogostitve, zabave in daril ob poslovnih stikih Stroški reprezentance se razlikujejo od stroškov reklame. Odgovor: O jeziku v računalniških predstavitvah (natančneje o veliki začetnici pri alinejnem naštevanju) smo v svetovalnici že pisali tukaj. Pri rabi ločil v računalniških predstavitvah veljajo ista načela kot pri alinejnem naštevanju na splošno. Na koncu vsake alineje zapišemo vejico tam, kjer gre za naštevanje oz. so alineje del povedi; za zadnjo alinejo zapišemo končno ločilo: Med ločila prištevamo: vejico, piko, dvopičje, pomišljaj itd. Če ima prosojnica naslov, alinejno so naštete oporne točke, ki med seboj niso povezane, naslov pa ni njihova uvajalna poved, na koncu alinej ni treba pisati ločil: Ločila V/vejica P/pika D/dvopičje P/pomišljaj Če so v alinejah zapisane samostojne povedi, na koncu vsake zapišemo končno ločilo. Ločila Tretjina uporabnikov slovenščine ima težave pri postavljanju ločil. Največ težav uporabnikom povzroča vejica. Ali bi poenostavitev pravopisnih pravil uporabnikom olajšala pisno sporazumevanje? Navadno, da se na posamezni prosojnici (ne pa tudi v okviru iste predstavitve) odločimo za enoten slog in posledično enotno oblikovanje alinej (če to ni mogoče, lahko seveda uporabite tudi različne sloge). Vaše besedilo bi lahko preoblikovali npr. takole: P/priznani stroški: 50 % S/stroški pogostitve, zabave in daril ob poslovnih stikih S/stroški reprezentance ≠ stroški reklame ali Stroški se priznajo v obsegu 50 %. Med stroške prištevamo pogostitve, zabave in darila ob poslovnih stikih. Stroški reprezentance se razlikujejo od stroškov reklame. Urška Vranjek Ošlak (februar 2020)
• ločila pri navajanju
  5
  Topics
  5
  Posts

  

  Vprašanje: Ali v spodnjih primerih navedkov pišemo piko za zaklepajem ali pred narekovajem zgoraj? Imena avtorjev v oklepaju so sicer izpisana. Ali morda obstaja kakšna druga rešitev? Zgledovala sem se po primeru v SP, str. 49/445: -- 5. dodatke piššočega v citiranem besedilu: Kritik pravi dobesedno: »Glavno je, da ima kaj povedati; besede, oblike bodo sledile same« (podčrtal K. Š.). -- -- »Gojmir Anton Kos je v slovensko umetnost vnesel profesionalno zavest o slikarstvu, ki se kot praksa prične in konča z umetniškim delom in natančno opredelitvijo tiste funkcije, ki jo to delo ima v prostoru in času, v katerem nastaja« (J. M.). Za slikarja, ki se je šolal ... -- ... ter »po razpadu skupine leta 1971 kot edina v Ljubljani nadaljevala tradicijo konceptualizma, kar se je v njunih delih ohranilo tudi po prehodu k videu« (M. C.). -- »Ko se je v sedemdesetih v Sloveniji zgodila prekinitev političnega na področju filma, smo političnost na novo ustvarili v osemdesetih letih na področju umetniškega videa« (M. G.). -- ... pri čemer nazorno pokaže, »da gre pri umetnostni reprezentaciji za fizični in mentalni prostor, ki ju ni nikoli moč popolnoma razdvojiti« (I. Š.). Odgovor: Navedeni izseki iz besedil so različni. V prvem in tretjem primeru je navedeno besedilo skladenjsko povsem samostojno, zato lahko (še zlasti, če bo navedek v besedilu tudi grafično umaknjen) končno piko postavimo pred končni narekovaj, navedbo avtorja citata pa postavimo za obe ločili (ponazorjeno v 3). Pika pred končnim narekovajem je možna zgolj in samo, kadar se vir nanaša na celotni citirani del. V takih primerih narekovaje pogosto izpustimo, saj je tak citat navadno zaznamovan z drugačnim ali manjšim tiskom ali umikom celotnega besedila v desno. (3) »Ko se je v sedemdesetih v Sloveniji zgodila prekinitev političnega na področju filma, smo političnost na novo ustvarili v osemdesetih letih na področju umetniškega videa.« (M. G.) Vendar to ni edini način, saj piko lahko postavimo tudi za navedbo avtorja, kar je uveljavljeno tedaj, ko se navedek nahaja v daljšem sklopu besedila, zato s piko ločimo navedeno poved od nadaljnjega besedila: (1) »Gojmir Anton Kos je v slovensko umetnost vnesel profesionalno zavest o slikarstvu, ki se kot praksa prične in konča z umetniškim delom in natančno opredelitvijo tiste funkcije, ki jo to delo ima v prostoru in času, v katerem nastaja« (J. M.). Za slikarja, ki se je šolal ... Tako kot v tem primeru bi ravnali tudi pri primeru 3, če bi v oklepaju npr. ne imeli imena in priimka, temveč zgolj podatek o strani, na kateri se citat nahaja: (3) »Ko se je v sedemdesetih v Sloveniji zgodila prekinitev političnega na področju filma, smo političnost na novo ustvarili v osemdesetih letih na področju umetniškega videa.« (str. 5) Kadar je navedek skladenjsko odvisen in je le del velike povedi (2, 4), je v oklepaju navedeni avtor navedka takoj za njim, pika pa tam, kjer se konča poved: (2) ... ter »po razpadu skupine leta 1971 kot edina v Ljubljani nadaljevala tradicijo konceptualizma, kar se je v njunih delih ohranilo tudi po prehodu k videu« (M. C.). (4) ... pri čemer nazorno pokaže, »da gre pri umetnostni reprezentaciji za fizični in mentalni prostor, ki ju ni nikoli moč popolnoma razdvojiti« (I. Š.). Helena Dobrovoljc, Tina Lengar Verovnik, Peter Weiss (januar 2021)
• ločila v naslovih
  2
  Topics
  2
  Posts

  

  Vprašanje: Se sme naslove člankov na spletu pisati s klicajem? Odgovor: Splošni odgovor na zastavljeno vprašanje je: da, naslove člankov na spletu smemo pisati tudi s klicajem, vendar z določenimi žanrskimi omejitvami; najdemo jih predvsem v naslovih z informativno-stališčno in pozivno-pridobivalno funkcijo. Članki na spletu namreč, kljub drugačnemu mediju, ostajajo del publicistične funkcijske zvrsti in zato zanje veljajo podobni »standardi« kot za tiskane medije. Ločila v publicističnih besedilih poleg svoje interpunkcijske vloge pridobijo še drugotno, naslovno vlogo, tj. vlogo pritegovanja pozornosti. Naj svoj odgovor še utemeljim: Z izbiro v naslovu uporabljenih jezikovnih sredstev (besede, skladnja, interpunkcija) se odraža funkcija naslova. Po T. Korošcu, avtorju Stilistike poročevalstva (1998: 46), je osnovna vloga nadpisa v pisnem komuniciranju zajeta v trditvi, da je »[č]asopisni naslov […] iz ene ali več besed in znakov tvorjeno stavčno ali nestavčno sporočilo, ki napoveduje in se vsebinsko nanaša na praviloma eno, od drugih besedil grafično ločeno, vsaj iz ene stavčne povedi sestoječe besedilo ali besedilno enoto, tako da je tudi sam grafično ločen od tega besedila, in ima poimenovalno-informativno, ali informativno-stališčno, ali pozivno-pridobivalno funkcijo.« T. Korošec (1998: 48, 49) tako ugotavlja, da naslovi s poimenovalno-informativno funkcijo zgolj poimenujejo temo oz. vsebino besedila. Naslovi z informativno-stališčno funkcijo sicer informirajo o vsebini besedila in ga poimenujejo, vendar v tovrstnih naslovih izrazito izstopa vrednotenje te vsebine oz. avtorjevo stališče. Tovrstni naslovi so lahko stilno povsem nezaznamovani, stališčni del te funkcije pa lahko zajema tudi zelo pretanjene stilne odtenke. Naslovi s prevladujočo pozivno-pridobivalno funkcijo neredko vsebujejo prvine informativne funkcije, prekriva jih stališčna funkcija, v njej pa se kaže še avtorjeva zahteva, poziv uredništva, avtorjeva zahteva v imenu »širše družbe«, naslovljena javnosti ali čisto določenemu naslovniku. Ta funkcija je pogosto v nasprotju z informativno funkcijo ali pa jo celo zanika, tako da o vsebini ne pove nič in s tem skuša bralca pridobiti za branje ostalega besedila. Vir: Korošec, Tomo. 1998. Stilistika poročevalstva. Ljubljana: Kmečki glas. Nataša Gliha Komac (oktober 2013)
• mala ali velika začetnica
  230
  Topics
  230
  Posts

  

  Vprašanje: Ali se imena srednješolskih programov pišejo z veliko ali malo začetnico? Na primer: srednje poklicno izobraževanje, program Mizar ali mizar; srednje strokovno izobraževanje, program Ekonomski tehnik ali ekonomski tehnik; gimnazijski program Klasična gimnazija ali klasična gimnazija. Odgovor: Na podobna vprašanja smo v svetovalnici že odgovarjali, ko smo pojasnjevali, katero začetnico izbirati pri zapisovanju srednješolskih predmetov, strokovnih modulov in kurikularnih področij, izbirnih predmetov ter študijskih smeri in predmetov. Podobno kot pri šolskih predmetih gre tudi pri srednješolskih in gimnazijskih programih za vrstna poimenovanja. Programi so enaki ne glede na šole, ki jih izvajajo, zato jih je smiselno pisati z malo začetnico: program mizar (na spletnih straneh nekaterih šol poimenovan tudi program mizar/mizarka), program ekonomski tehnik (tudi temu se ponekod pridružuje ekonomska tehnica) in gimnazijski program klasična gimnazija (ki je ponekod zapisan tudi z rodilniško zvezo, tj. program klasične gimnazije -- podobno kot program športne gimnazije). Za razliko od srednješolskih programov univerzitetni programi niso generični, temveč (eni bolj, drugi manj) unikatni, zato so lastna imena in jih pišemo z veliko začetnico: študijski program Lesarsko inženirstvo, študijski program Ekonomske in poslovne vede ipd. Tina Lengar Verovnik (december 2020)
• merske enote
  3
  Topics
  3
  Posts

  

  Vprašanje: Zanima me, ali se merske enote (m, kg ...) pri zapisu z velikimi tiskanimi (npr. v naslovih) ohranja kot male tiskane ali se jih brez pridržka zapiše z velikimi (5 M, 2 KG)? Če da, kaj storiti v primeru merskih enot, ki so v osnovi sestavljene iz velikih in malih tiskanih (npr. mA)? Odgovor: Merske enote označujemo s simboli, ki so mednarodno dogovorjena znamenja, pri katerih velja, da je mala ali velika začetnica (a 'ar' nasproti A 'amper') lahko pomenskorazločevalna. Zato so tudi kombinacije črk, kot je mA ('miliamper'), nespremenljive. Kadar pa se pojavljajo merske enote v posebnih položajih, npr. v naslovih, se pogosto kar izpišejo. Takšno prakso imajo npr. pri Dnevniku. V strokovnih besedilih pa je ustrezna (tudi v tehničnem smislu) raba simbolov pomembna, zato ohranjamo normo strokovnih besedil in črk ne spreminjamo. Da bi se izognili zmotnemu zamenjevanju simbola za liter (l) in številke 1, je Generalna konferenca za uteži in mere leta 1979 sprejela priporočilo, da se simbol za liter piše z veliko črko (L) (https://www.bipm.org/en/publications/si-brochure/). Helena Dobrovoljc, Urška Vranjek Ošlak (november 2016)
• merske enote: kaliber orožja
  1
  Topics
  1
  Posts

  

  Vprašanje: Zanima me, ali je v slovenščini priporočeno pretvarjanje anglosaških kalibrov ročnega strelnega orožja (npr. .357 ali 12 gauge) v milimetre, jih pustiti v izvornem zapisu, ali je vseeno. Odgovor: Pri nas se kaliber orožja oz. premer strelne cevi navadno podaja v milimetrih, npr. 8 mm mauser, 7,65 mm browning, uporabljajo pa se tudi anglosaške mere v palcih (in z dodatkom v milimetrih), kar je za ročno orožje zapisano brez vodilne ničle in z decimalno piko, npr. .357 magnum (9 mm). O tem se je mogoče poučiti iz primerov v knjigi Enciklopedija orožja: orožje skozi sedem tisočletij (1995). Peter Weiss, Domen Krvina (april 2014)
• nadomestna imena
  1
  Topics
  1
  Posts

  

  Vprašanje: Zanima me slovnično pravilni zapis besedne zveze »slovenska obala«. slovenska Obala Slovenska obala Slovenska Obala Preiskal sem že mnogo spletnih forumov, vendar so si tudi mnenja nekaterih strokovnjakov nasprotujoča. Odgovor: Če v iskalno polje spletne različice slovarja aktualnega Slovenskega pravopisa iz l. 2001 vpišete besedo »obala«, dobite med drugim odgovor: Obála -e ž, zem. i. (ȃ) prakt.sp. Slovensko primorje: na ~i <http://bos.zrc-sazu.si/c/SP/neva.exe?name=sp&expression=obala&hs=1>. Pojasnjujemo ga takole: v praktičnosporazumevalnem, torej neformalnem jeziku se je namesto dolge besedne zveze Slovensko primorje uveljavilo krajše sopomensko ime Obala. Pojavitev tovrstnih sopomenskih nadomestil zemljepisnim ali tudi drugim lastnim imenom je v jeziku razmeroma redek, ne pa tudi nenavaden pojav (Otok – 'Velika Britanija'). Potrditev za pravopisno uzakonitev takega imena najdemo navadno v jezikovnokulturni tradiciji okolja, v katerem se ta raba uveljavi. Pomembno je tudi, da je ime kot tako »udomačeno« v večjem krogu govorcev in da ne povzroča šumov pri prepoznavanju predmetnosti, ki jo zaznamuje. To za ime Obala očitno velja, saj slednje precej nedvoumno označuje področje Slovenskega primorja oziroma občin Koper, Piran in Izola. Pridevnik slovenski je v tem primeru odveč. Če želite uporabiti ime v formalnem uradnem besedilu, bi morda kazalo razmisliti, da bi namesto zveze »slovenska Obala« raje uporabili »Slovensko primorje« ali le »Obala«. Helena Dobrovoljc (februar 2013)
• navajanje letnic in desetletij
  2
  Topics
  2
  Posts

  

  Vprašanje: Ali smo že prišli do konsenza, kako pisati o letih po letu 2000? Primer iz angleščine: early 2000s. Se pravi, na začetku oz. prvi polovici česa? Kar čudno je, da je na primer v 70. letih 20. stoletja povsem v redu, nisem pa še naletela na to obliko za recimo prvo in drugo desetletje stoletja. Torej, kako? 00. leta 21. stoletja? 10. leta 21. stoletja? Hvala za odgovor. Odgovor: Tako kot sedemdeseta leta 20. stoletja le približno pomenijo leta od 1970 do 1979 (ali krajše, ne točno opredeljeno in ne natančneje določljivo obdobje v tem času), tudi prvo desetletje 21. stoletja pomeni približno leta od 2000 do 2009 in drugo desetletje 21. stoletja približno leta od 2010 do 2019. To stilistično zadrego lahko rešimo tudi z izrazi na začetku 21. stoletja ali v prvih letih tega stoletja in podobno – možnosti za razgibano izražanje je še kar nekaj (Ko se je začelo to tisočletje ...). Za natančnejšo opredelitev obdobja je potrebna bolj določna navedba obdobja od ene letnice do druge (npr. v letih 2014–2017), lahko tudi z upoštevanimi meseci (od septembra 2014 do avgusta 2017) ali dnevi (od 1. septembra 2014 do 31. avgusta 2017 – pogodba z banko je lahko samo taka, zavarovalnica pa najbrž doda še čas, in to do minute natančno). Nize let, izražene na način dvajseta, trideseta ... devetdeseta leta poskušamo izpisovati, torej števnik pisati z besedo, saj je s piko zapisana številka 70. edninski vrstilni števnik in pomeni sedemdeseti v ustreznem sklonu, npr. 70. obletnica, ob 70. rojstnem dnevu. Tudi števnik npr. v zvezi Studio ob sedemnajstih izpisujemo, saj vsebuje rodilniško obliko glavnega števnika sedemnajst. Le izjemoma, če je premalo prostora, lahko pišemo 20. leta 20. stoletja ali ob 17h (vendar je to potem lahko glasno brano tudi z vrstilnim števnikom na način ob sedemnajsti uri, kar pa je s številko zapisano s piko – ob 17. uri; h takoj za številko namreč ne pomeni izgovora -ih, ampak da števnik pred to črko pomeni ‘ura’). V slovenščini (še) nimamo poimenovanj za prvi dve desetletji posameznega stoletja. Na ta način poimenujemo šele dvajseta leta. Peter Weiss (april 2017)
• navajanje virov
  3
  Topics
  3
  Posts

  

  Vprašanje: Zanima me, kako je z navajanjem oz. povzemanjem, ko gre za avtorja ženskega spola. Ali je prav, da se zapiše ... Volk pravi, da je ... Ali je morda bolje, da zapišemo Volkova pravi ...? Se mi zdi prav, da se vidi, ali je avtor, ki ga citiramo, moškega ali ženskega spola? Odgovor: O tej jezikovni zadregi smo že pisali: »Uporaba pridevniških oblik pri ženskih priimkih ...«. Sicer najprej omenimo, da je avtor ženskega spola kar avtorica. In ker mnoge avtorice rabo pridevniške oblike (seveda v tistih imenih, ki niso pridevniškega značaja že sama po sebi, npr. Marija Jurjevna Šarapova ali Iveta Benešová) zavračajo, saj naj bi odražala predvsem pomen 'biti v lasti nosilca priimka' oz. 'biti pripaden nosilcu priimka', je družbeno širše sprejemljivo oz. korektno, če ob priimku uporabljamo tudi ime. Na ta način najhitreje izrazimo spol osebe, ki jo navajamo. V strokovnem in znanstvenem pisanju se zlasti pri ponavljajočih se navedkih ponavljanje imena zdi odveč, a je mogoče zadrego z izražanjem spola rešiti tudi z izčrpnostjo pri prvih omembah v besedilu ..., npr.: ... po izsledkih biologinje Mojce Volk (Volk 1998) je bilo ... ... biologinja Volk ... ... avtorica (Volk 1998) ... Vsekakor je smiselno upoštevati tudi napotek, da se pri navedku v besedilu ime ujema z navedbami v seznamu literature oz. navedenk. Če uporabljamo pridevniške oblike, prekrivnosti ne bomo dosegli. Helena Dobrovoljc (februar 2018)
• nazivi
  5
  Topics
  5
  Posts

  

  Vprašanje: Kateri naziv je pravilen – magistra ali magistrica farmacije? Odgovor: O nazivih smo v svetovalnici že pisali na več mestih. V vašem primeru gre za dilemo zakonsko določenega naziva za prav to (farmacevtsko) izobrazbo: ženske s primerljivo stopnjo izobrazbe (torej 7. stopnje) so magistrice, izstopa le naziv za farmacevtko z dokončanim magistrskim študijem, ki je magistra farmacije. To je edina magistra v navedenem Seznamu znanstvenih nazivov, objavljenem v Uradnem listu RS, saj je tudi ženska oseba z dokončanim študijem industrijske farmacije magistrica industrijske farmacije. Uradna objava nazivov v Uradnem listu RS ter uradno prečiščenih zakonskih besedilih je z pravnega vidika veljavna, zato slovarska napotila na izraz diplomirana farmacevtka v SSKJ (1970, 2014) oziroma praktičnosporazumevalni rabi v SP 2001 lahko štejemo kot zastarela: SP 2001 magíster -tra m, člov. (í) magister jezikoslovnih ved; prakt.sp. (diplomirani) farmacevt magístrica -e ž, člov. (ȋ) magistrica filozofije magístra -e ž, člov. (ȋ) prakt.sp. (diplomirana) farmacevtka SSKJ magístra -e ž (ȋ) pog. (diplomirana) farmacevtka: vprašati magistro, kako zdravilo deluje / kot nagovor gospa magistra Skrajšani izraz magistra res še živi v pogovornem jeziku, in sicer označuje za zaposleno v lekarni, npr.: Dežurno magistro pa čaka naslednje jutro običajno delo v "matični" lekarni. Časi, ko so imeli po nočni službi prost dan, so minili. Urška Vranjek Ošlak, Helena Dobrovoljc (december 2020)
• oklepaj
  2
  Topics
  2
  Posts

  

  Vprašanje: Kateri oklepaj je treba uporabiti v primeru oklepaja v oklepaju? Npr. Na nemi meji čaka nekdo nanj ... [str. 62]) Odgovor: Pravopisna pravila v poglavju o oklepajih (člen 438) le skopo določajo, kaj narediti, kadar v oklepaju uporabljamo oklepaj: »Poševne oklepaje uporabljamo npr. za oklepaj v oklepaju (/ /).« V istem poglavju pravopisci tudi opozarjajo, da za označevanje izpustov iz citata ali spremembe v citatu uporabimo poševni ali oglati oklepaj, kar pomeni, da oba tipa oklepaja pojmujejo za ločilo podobnega tipa. Res redko bi v rabi zasledili npr. pokončni | |, zaviti { } ali lomljeni〈〉oklepaj v omenjeni funkciji. Odločitev za eno ali drugo različico je torej prosta, je pa raba oglatega oklepaja danes bolj razširjena. K temu s svojimi napotki zagotovo prispevajo tudi nepravopisni priročniki o ločilih, npr. Tipografski geslovnik (v reviji Grafičar) in drugi viri. Helena Dobrovoljc (september 2017)
• pisanje besed s števkami
  1
  Topics
  1
  Posts

  

  Vprašanje: Zanima me, kako s številko zapisati leta. Na primer: V osemdesetih so bile v modi kratke pričeske. V zgodnjih šestdesetih letih ... Odgovor: Če želite zvezo v osemdesetih zapisati s števko, potem nimate le ene možnosti, temveč lahko vrstilnost števnika nakažete z obrazilom ali s piko: V 80-ih so bile ... V 80. letih 20. stoletja so bile ... Helena Dobrovoljc (februar 2014)
• pisanje denarnih enot
  2
  Topics
  2
  Posts

  

  Vprašanje: Zanima me naslednje: (A) Ali je v slovenščini dovoljena uporaba dolarskega znaka $ in znaka za evro € namesto USD in EUR oz. v katerih primerih ju lahko uporabljamo? Primer: nagrada v vrednosti 15.000 USD ali nagrada v vrednosti 15.000 $ (15.000 EUR ali 15.000 €). Ali obstaja točno določeno pravilo, kdaj lahko EUR in USD zamenjamo z € in $ (če slednjega sploh lahko uporabljamo)? (B) Kako je z uporabo okrajšav za milijon in tisoč? Za tisoč in milijon poznamo v slovenščini okrajšavi mio in tis: angleški zapis 5K lahko zapišemo 5.000 ali 5 tis., 1M pa 1.000.000 ali 1 mio. Ker okrajšavo tis. redko opazimo, je sploh primerna ali je bolje zapisati kar 5.000? Primer: Nagrada v vrednosti 5 tis. USD ali 1 mio USD (če je raba dolarskega znaka $ dopustna, bi to bilo zapisano 5 tis. $ in 1 mio $). Odgovor: (A) »Valuta se lahko izpisuje besedno, s tričrkovno valutno oznako ali s simbolom,« piše glede evra na pristojnem mestu (http://www.evro.si/pogosta-vprasanja/splosno/#08). (1) Pišemo lahko torej izpisano (pisno razvezano): 1 evro, 2 evra, 7 evrov, 7,50 evra ali 2 (ameriška, avstralska ...) dolarja, 7 dolarjev itd. Tako tudi izgovarjamo (govorno razvezujemo) kratico ali simbol. Za del slovenskih uradnih besedil je zapovedana raba oblike euro, torej z u-jem, kar pa je precej bedasto. Tujcu, ki si ogleduje slovensko pisano dokumentacijo, slovenska valuta ne bo z u-jem nič bolj prepoznavna, kot je lahko v v zapisu evro. V normalnih slovenskih besedilih pišemo evro s črko v. (2) Tričrkovna valutna oznaka se v slovenščini piše za zneskom: 15.000 EUR ali 15.000 USD oz. 15.000 AUD. Oznako izgovarjamo, kot je zapisano v prejšnji točki. Zapisi teh oznak s samimi malimi črkami (eur, sit) so v knjižnem jeziku neustrezna izbira. (3) Prav tako se v slovenščini za zneskom piše znak za valuto, torej € namesto evro ali $ namesto dolar: 1 €, 7,5 €, 7,5 $, 7,5 AU$ ipd. Izgovarjamo ga, kot je zapisano v točki 1. Smiselno se da ta določila ali nekatera od njih uporabiti še za druge denarne enote (češka krona, funt, jen, juan ...), tudi za zgodovinske, ki danes niso več v prometu, kot so slovenski tolar, nemška marka ali avstrijski šiling. (B) Okrajšave za tisoč skorajda ne pišemo, tudi zato, ker z njo pridobimo ob upoštevanju pike le en znak. Pri kombiniranju okrajšav za milijon in milijarda ter zapisov, oznak ali znakov za valuto je dobro paziti, da okrajšani zapisi valut (zgoraj v točkah 2 in 3) praviloma nastopajo le za zneski, ki so zapisani s številkami, ne z besedami: 5 mio EUR ali 5 mio € poleg 5 milijonov evrov ali pet milijonov evrov (ne pa pet mio € ali pet mio evrov ali pet milijonov €). Način zapisa izberemo glede rabo v sobesedilu in kdaj tudi glede na prostor, ki je na razpolago (in ga je recimo v stolpcih preglednic največkrat manj kot v tekočem besedilu). Peter Weiss (marec 2018)
• pisanje lastnih in vrstnih imen
  3
  Topics
  3
  Posts

  

  Vprašanje: Zasledili smo vašo spletno stran in bi vas prosili za naslednje pojasnilo, če je seveda možno: zanima nas, ali se ime registra oz. evidence piše z veliko ali malo začetnico. Na MKO namreč vodimo različne vrste registrov in evidenc: Centralni register govedi, Centralni register drobnice, Register čebelnjakov, Evidenca imetnikov rejnih živali. Odgovor: Imena registrov in evidenc, ki jih navajate, so lastna imena, če zaznamujejo točno določeno zbirko podatkov: Centralni register govedi, Centralni register drobnice, Register čebelnjakov, Evidenca imetnikov rejnih živali. Pisanje z veliko začetnico je zato upravičeno. Ker pa je ime opisno in večdenotativno, saj z enakim opisnim izrazom zaznamujete tudi vrsto registra, se pojavljajo zadrege. Razliko med vrstnim in lastnim dobro ponazarjata naslednja zgleda tudi z množinsko oz. edinsko rabo: Odločba določa pogoje za priznanje in nadzor rejskih združenj, rejskih organizacij in zasebnih podjetij, ki vzpostavijo ali vodijo registre za hibridne plemenske prašiče Dostop do centralnih registrov živali omogoča aplikacija VOLOS, ki združuje naslednje podatkovne zbirke: Centralni register govedi, Centralni register prašičev, Centralni register drobnice. Helena Dobrovoljc (april 2014)
• pisanje nazivov
  3
  Topics
  3
  Posts

  

  Vprašanje: Zanima me, kako se pravilno napiše oz. navaja akademske (habilitacijske nazive) visokošolskih učiteljev in sodelavcev – pred imenom in priimkom ali za njim. Na primer: Ali je pravilno zapisano: dr. Janez Novak, izr. prof. ali izr. prof. dr. Janez Novak in ali je glede tega kakšna posebnost oz. razlika med posameznimi akademskimi naziv (npr. med rednim profesorjem, izrednim profesorjem, docentom in asistentom)? Odgovor: Univerzitetne habilitacijske nazive praviloma pišemo pred nazivom dosežene znanstvene stopnje in seveda pred imenom in priimkom: prof. dr. Janez Novak asist. mag. Janez Novak Enako velja tudi za preostala dva naziva, torej izr. prof. in doc. Če je imenovani redni član SAZU, se naziv akad. piše pred habilitacijskim: akad. prof. dr. Janez Novak Izjema je naštevalni niz, v katerem želimo na začetku vsake enote ohraniti ime in priimek. V takih primerih pišemo nazive za imenom in priimkom v obratnem vrstnem redu, jih ločujemo z vejico in navajamo v polnejši obliki: Janez Novak, dr., univ. prof., redni član SAZU Polnejša oblika je v takih ubeseditvah potrebna zato, ker se naziva prof. in mag., če sta pridobljena s prvo- oz. drugostopenjsko univerzitetno izobrazbo in ne z znanstvenim doktoratom ali nekdaj magisterijem, pišeta za priimkom: Janez Novak, mag. farm. Janez Novak, mag. prof. nemščine in italijanščine Marko Snoj (april 2016)
• pisanje nečrkovnih znamenj
  4
  Topics
  4
  Posts

  

  Vprašanje: Kdaj so nadpisana števila pri navajanju/citiranju stična z besedo, kdaj s povedjo, kako je z ločili (so pred ločilom ali za njim, npr. pri alinejnem naštevanju), ali se pod črto pišejo stično z besedilom ali nestično? Iščem pravila, a jih ne najdem. Odgovor: Mnoge koristne napotke glede pisanja opomb lahko dobite v priročniku Praktični spisovnik ali Šola strokovnega ubesedovanja Mirana Hladnika. Kot knjiga je izšel že večkrat in je dosegljiv tudi na spletni strani, opombe konkretno na http://lit.ijs.si/sp_ssp.html#opom. Tam zapisano je tule večinoma upoštevano. Opombno (ali tudi izpostavno) znamenje v besedilu stoji praviloma takoj za ločilom, ki sledi povedi, stavku, besedni zvezi ali besedi, na katero se nanaša besedilo opombe, torej brez presledka. Pišemo ga kot dvignjeno številko (tej lahko kdaj v sili stično dodamo prav tako dvignjene začetne črke slovenske abecede na način 4a) ali kot navadno, torej v računalniškem programu nedvignjeno zvezdico (asterisk, *), če je opomb malo. Opombno znamenje stoji – še enkrat: stično – praviloma za ločilom (izjema je pomišljaj), npr.: ... Bežite!«)¹² ... sedemnajst.«¹³ Če želi pišoči pojasniti več zaporedno zapisanih besed, se opombno znamenje napše z upoštevanjem zgornjega določila kar se da blizu besede, na katero se nanaša besedilo opombe (prim. https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/494/pisanje-opomb-in-stičnost-izpostavnih-znamenj). Npr.: ... hruške,¹⁴ jabolka¹⁵ in slive¹⁶). Vztrajanje pri postavitvi izpostavne številke za zadnje levostično ločilo pa ni vedno smiselno, saj se opomba pogosto nanaša zgolj na zadnjo besedo, ne pa na celotno zvezo ali del povedi, ki ga zaključuje ločilo. Navedeni zgled bi tako lahko zapisali tudi (o tem glej tudi sorodno temo): ... hruške¹⁴, jabolka¹⁵ in slive¹⁶). Sicer pa se je treba izogibati že trimestnim številkam. To se da doseči s številčenjem od začetka naprej za vsak razdelek knjige posebej. Opomba pod črto ali na koncu poglavja ali knjige se začne z opombnim znamenjem, ki ustreza tistemu v besedilu. Na tem mestu so številke opomb (z morebitnimi črkami vred) lahko nedvignjene, navadne ali polkrepke. Opombnemu znamenju sledi (kdaj tudi večji) presledek in temu besedilo, npr. pojasnilo ali bibliografski podatek. Ta presledek bo sam od sebe naredil že urejevalnik besedila, kot je npr. word: ¹² Besedilo opombe, dejanska opomba. ali 12 Besedilo opombe, dejanska opomba. Ne glede na način zapisa opombnih znamenj pred dejanskimi opombami jih v sklicih pišemo navadno, ne dvignjeno ali morda polkrepko, npr.: (prim. op. 12). Na kratko odgovorjeno: Številke opomb v besedilu pišemo takoj za ločilom, ki sledi pojasnjevanemu besedilu, brez presledka. Izjema so opombe, ki se nanašajo le na besedo, ki stoji pred ločilom -- v takem primeru lahko (da se izognemo dvomom o dosegu opombe) izpostavno znamenje zapišemo med besedo in ločilo (obojestransko stično). Pod črto ali na koncu poglavja ali knjige pa med številko opombe in besedilom opombe vedno stoji presledek. Peter Weiss, Tina Lengar Verovnik (marec 2018)
• pisanje skupaj ali narazen
  40
  Topics
  40
  Posts

  

  Vprašanje: Kakšen je pravilen zapis: civilno krizno načrtovanje > civilnega kriznega načrtovanja civilnokrizno načrtovanje (civilna kriza)? Po Gigafidi in Bos besedi se uporablja prvi zapis. Zakaj? Odgovor: Po Uredbi o obrambnem načrtovanju je civilno krizno načrtovanje razloženo kot »načrtovanje uporabe civilnih [tj. nevojaških] virov pri odzivanju na krizne razmere v nacionalnem in mednarodnem okolju«. Protipomenka civilnega kriznega načrtovanja je vojaško krizno načrtovanje, tj. 'načrtovanje uporabe vojaški virov pri odzivanju na krizne razmere'. V tem kontekstu, ki ustreza tudi zadetkom v korpusu Gigafida, torej ne gre za izpeljanko iz zveze civilna kriza, ampak za tip kriznega načrtovanja, ki se nanaša na civilne vire, zato je zapis narazen ustrezen. Alenka Jelovšek (december 2020)
• pisanje števk z besedami
  3
  Topics
  3
  Posts

  

  Vprašanje: Zanima me, ali je res, da je potrebno v stvarnem lastnem imenu, če je to v aktih lastnika, števnik pisati z besedo. Na primer: Občina Ajdovščina zahteva zapis Dvorana prve slovenske vlade in dovoli Trg 1. slovenske vlade. Odgovor: Po Zakonu o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb (ZDOIONUS) je ime ulice določeno v skladu s predlogom občine ter v soglasju Geodetskega zavoda in posebnega delovnega telesa vlade, tj. Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije (KSZI). V tem postopku je bilo očitno sprejeto in uradno registrirano ime trga v Ajdovščini Trg 1. slovenske vlade. Nekoliko drugače je pri stvarnem imenu: Nekdaj Bratinova dvorana je bila v letu 2005 preimenovana v ime Dvorana prve slovenske vlade. Ker je nanosnik pri obeh imenih isti, torej prva slovenska vlada, je moteče, da je poimenovanje zapisano enkrat z besedo, drugič s številko, saj s tem nepoznavalcu zgodovinskih okoliščin lahko daje vtis, da ne gre za isto vlado. (T. i. »prvih slovenskih vlad« je bilo namreč kar nekaj: prva slovenska »Narodna vlada« v Državi Srbov, Hrvatov in Slovencev (31. 10. 1918), prva slovenska vlada (v SFR Jugoslaviji, ustanovljena v Ajdovščini 5. 5. 1945) in prva vlada Republike Slovenije (16. 5. 1990).) V slovenščini stilističnih napotkov (ali celo pravil) glede zapisa (vrstilnega) števnika z besedo v jezikoslovnih priročnikih ni. Stilistično izročilo pa prepoznavamo v lektorskih napotkih, npr. (1) številke do dvanajst pogosteje zapisujemo z besedo; (2) na začetku povedi številko raje zapišemo z besedo. Danes pa je raznolikost jezikovne rabe pripeljala do ugotovitve, da je tudi na začetku povedi mogoče pisati številke s števkami, pri čemer ne kršimo načel »dobrega sloga« (npr. 10.765 učencev je septembra prestopilo vrata devetletke) ter da vrstilne števnike (tudi do dvanajst) pišemo lahko kar s števkami, največkrat pri prireditvah, ki so organizirane ciklično (npr. Začenja se 3. svetovni kongres saksofonistov). O tem si lahko preberete več v odgovorih: »Zapis številk z besedo« in »Zapisovanje vrstilnih števnikov v besedilu«. V primeru iz Ajdovščine je poleg dejstva, da je isti nanosnik zapisan na dva načina, moteče tudi to, da se v Dvorano prve slovenske vlade vstopi prav s Trga 1. slovenske vlade. Najbrž so se pri poimenovanju trga odločili za krajši zapis (s številko) zaradi praktičnosti (napisi na tablah, tablicah, zemljevidih), vendar pa se prvi (z besedo) in 1. (s številko) razlikujeta le za dva znaka (deveti in 9. se npr. za štiri znake), tako da bi tudi ime trga zlahka zapisali v vseh enotah z besedami: Trg prve slovenske vlade. Odločitev za zapis z besedo je prevladujoča tudi pri primerljivih poimenovanjih, npr. prva/druga svetovna vojna, prva liga, prva nagrada ... (izjema so datumi, npr. 1. maj, 1. november). (Preverjeno po korpusu Gigafida.) Seveda je obe uradni poimenovanji treba spoštovati, saj v nasprotnem primeru lahko »odpremo vrata« nešteto subjektivno pogojenim spremembam, ki vodijo v pravo zmešnjavo. Postopek morebitnega preimenovanja trga, ulice ... naselja oz. katerega koli zemljepisnega imena je treba vedno izvesti v skladu z zakonskimi določili (gl. ZDOIONUS). Helena Dobrovoljc (april 2019)
• podomačevanje
  35
  Topics
  35
  Posts

  

  Vprašanje: Zanima me, ali naj pravilo o prevajanju podatkov v bibliografskih zapisih, v skladu s katerim v bibliografskih zapisih ne prevajamo naslovov in drugih bibliografskih podatkov, namenjenih identifikaciji publikacije, analogno uporabimo tudi za navajanje bibliografskih podatkov znotraj besedila. To bi pomenilo, da naslovov in podatkov o izdaji publikacije znotraj besedila ne prevajamo in njihovega prevoda ne dodajamo v oklepaju. Prosim, da nam svetujete, katero navajanje bi bilo ustreznejše (navajanje v prevodu A ali v prevodu B). Podvprašanji: Bi bilo treba angleške izraze namesto v ležečem tisku zapisati med narekovaji? Bi bilo treba „smernice“ in „ameriško“ pisati z veliko začetnico? Zgled Izvirnik: The operating conditions classes, and their characteristics, are consistent with the classification set in the Thermal Guidelines for Data Processing Environments by the American Society of Heating, Refrigerating and Air-Conditioning Engineers. Prevod A: Razredi pogojev delovanja in njihove značilnosti so skladni s klasifikacijo iz smernic Thermal Guidelines for Data Processing Environments ameriškega združenja American Society of Heating, Refrigerating and Air-Conditioning Engineers. Prevod B: Razredi pogojev delovanja in njihove značilnosti so skladni s klasifikacijo iz smernic Thermal Guidelines for Data Processing Environments (smernice za toploto v okoljih za obdelavo podatkov), ki jih je izdalo ameriško združenje American Society of Heating, Refrigerating and Air-Conditioning Engineers (ameriško združenje inženirjev za ogrevanje, hlajenje in klimatske naprave). Odgovor: Pravopisno priporočilo (SP 2001: člen 209 id.) nas usmerja k prevajanju stvarnih lastnih imen, vendar je ob tem vedno tudi kaka izjema. Tako npr. ne prevajamo imen časopisov in revij (Spiegel, Le Monde), podjetij (SpaceX ), športnih klubov (Manchester United), blagovnih znamk (Facebook) ipd. Medtem ko v leposlovju stvarna lastna imena prevajamo pogosteje, pa v stvarnih besedilih (v uradnih besedilih, turističnih vodnikih, različnih obvestilih ...) uporabljamo tudi neprevedena imena. Pogosto pa eno od različic zapišemo v oklepaju, še zlasti, če je ime neuveljavljeno in bi lahko povzročilo identifikacijske probleme. Dejavnika, ki vplivata na to, ali ime prevedemo, sta torej: (a) vrsta in funkcija oziroma namen besedila, (b) uveljavljenost izvirnega ali prevedenega imena. Če je tuje ime v besedilu navedeno zgolj zaradi referenčne funkcije, da se sklicujete na kompetentnost ustanove, ki je smernice objavila, je dovolj, da se ob neprevedenem imenu zapiše, kakšne vrste je združenje, saj iz tega lahko bralec sklepa o relevantnosti smernic. (Varianta B) V varianti A niste prevedli naslova smernic niti imena združenja. Imeni lahko pustite neprevedeni, če nista zelo pomembni za bralce besedila. Če je pomembno, kdo smernice izdaja in kakšen je njihov prevod, ki se bo med slovenskimi bralci uveljavil, bi napisali takole (varianta C): Razredi pogojev delovanja in njihove značilnosti so skladni s klasifikacijo iz Smernic za toploto v okoljih za obdelavo podatkov (angl. Thermal Guidelines for Data Processing Environments), ki jih je izdalo Ameriško združenje inženirjev za ogrevanje, hlajenje in klimatske naprave (angl. American Society of Heating, Refrigerating and Air-Conditioning Engineer). (Okrajšavo angl. lahko tudi izpustite.) Tak način je v slovenskih besedilih najpogosteje uporabljen, če želimo zadovoljiti bralce in ohraniti izvirno ime zaradi identifikacije, npr. dva primera iz korpusa Gigafida: Evropska skupnost za premog in jeklo (angl. European Coal and Steel Community) je podpisala pogodbo ... Tako naj bi se po najnovejših spoznanjih Ameriškega geofizikalnega združenja (angl. American Geophysical Union) pred 65 milijoni let odigralo izumrtje dinozavrov. Helena Dobrovoljc (junij 2020)
• podomačevanje občnih poimenovanj
  18
  Topics
  18
  Posts

  

  Vprašanje: Zanima me, če bi bila raba besede Zoomati/Zumati v novem besedišču ustrezna, kot izraz dela na konferenčnem orodju ZOOM. Pri tem bi šlo za verjetno za enakopravilo kot pri besedi skajpati, ki označuje delo na aplikaciji Skype. Beseda bi se sicer, enako kot skajpati uporabljala v poslovenjeni obliki, torej zumati. Ali bi se lahko ta beseda uveljavila v slovenskem izrazoslovju? Odgovor: Razvoj tehnologije je v sodobnem času pogosto hitrejši od razvoja izrazja, zato se uporabniki novih orodij pri (zlasti žargonskem) sporazumevanju zatekajo k prevzemanju tujih izrazov. Tako so v rabi lahko najprej nepodomačene ali delno podomačene oblike izrazov in tvorjenk iz njih, kasneje (s splošnejšo razširjenostjo neke tehnologije ali orodja) pa lahko pride do popolnega podomačenja besede, kot se je zgodilo npr. pri besedah Google, googlati in guglati pa tudi Skype, skypati in skajpati. Na to, kako hitro se bo neka prevzeta beseda podomačila (in ali se sploh bo), vplivajo številni dejavniki; prvi je, kot omenjeno, gotovo pogostnost rabe, pri čemer splošna razširjenost pripomore k podomačevanju. Določene glasovne značilnosti besede lahko vodijo k hitrejšemu podomačevanju, npr. tam, kjer je mogoče besedo relativno preprosto podomačiti (googlati – guglati) ali kjer kombinacija (tujih) črk v citatnem zapisu povzroča težave pri pregibanju (Skype – skypati – skajpati), lahko pa podomačevanje tudi upočasnijo, npr. tam, kjer se črka j v besedi izgovori kot dž (jumbo, judo, jacuzzi) – o tem smo pisali tukaj. Tudi brisanje povezave med podstavno besedo in tvorjenko je lahko razlog, da se tvorjenka ne podomači tako hitro, kot bi morda pričakovali. Glagol zoomati oz. zumati v pomenu 'komunicirati s pomočjo programa Zoom' je v rabi že mogoče opaziti, zanj pa lahko glede na običajni proces tvorbe in podomačevanja besed v slovenščini rečemo, da seveda ima potencial, da se ustali podobno kot npr. skajpati. Podomačitev tega glagola je sistemsko ustrezna, vendar pa njene realizacije v rabi ni mogoče z gotovostjo napovedati. Twitter: Se »zoomamo« na naslednjem srečanju! Raba kaže, da gre pri glagolu zoomati/zumati (pa tudi pri drugih podobnih izrazih iz računalništva) za žargonizem, ki ga v knjižni (nevtralni) rabi zamenjujemo z besednimi zvezami, kot so uporabljati (orodje/program) Zoom, imeti sestanek po Zoomu, dobiti se na Zoomu, srečati se na Zoomu itd. Pri razvoju in ustaljevanju zapisa ima žargon določeno večjo svobodo od knjižnega jezika. Seveda je tudi žargon del knjižnega jezika, vendar ne njegovega nezaznamovanega osredja, ki je namenjeno za knjižno sporazumevanje. Pomenski obseg tega glagola se (tako kot njegov zapis) še ni ustalil – ne vemo namreč zagotovo, ali zoomati/zumati pomeni samo uporabo orodja Zoom ali morda katerega koli konferenčnega orodja prek internetne povezave. Prvo zagotovo, krovni izraz za tako dejavnost pa še manjka – telesestankovati je že kar dober poskus v pravo smer. Če sodimo po drugih podobnih glagolih (mejlati in esemesati poleg skajpati), bi glagol zoomati/zumati lahko ostal tudi le žargonski. Razvoj tega glagola pa je posredno odvisen tudi od pogostnosti rabe komunikacijskega orodja Zoom – že jutri se lahko zgodi, da bo bolj priljubljeno kakšno drugo orodje (morda Teams) in se bo jezik temu stanju prilagodil. Urška Vranjek Ošlak, Peter Weiss (november 2020) Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.
• pomišljaj
  3
  Topics
  3
  Posts

  

  Vprašanje: Katero ločilo je pravilno med obema besednima zvezama v tem pregovoru? V rabi opažam predvsem vejico in pomišljaj, redkeje pa tudi vezaj. Kaj menite? Odgovor: V dvodelnih stalnih besednih zvezah brez povedka, kot je rana ura – zlata ura, je najbolje pisati (seveda nestični) pomišljaj: rečeno – storjeno lastna hvala – cena mala veliko babic – kilav otrok dolgi lasje – kratka pamet (kar kljub blagi oznaki ekspresivno v SSKJ2 danes ni politično korektno) smrt fašizmu – svobodo narodu srednja pot – zlata pot stara navada – železna srajca gor – dol majhni otroci – majhne skrbi, včasih za vejico z dodatkom veliki otroci – velike skrbi rana ura – zlata ura kratko veselje – dolga žalost petek – slab začetek denar – sveta vladar starost prihaja – moč odhaja Podarim – dobim pol – pol (in kdaj citatno fifty – fifty) ena država – dva sistema ena država – en narod – en vodja Kdaj se med deloma stalne besedne zveze pretežno piše vejica: najprej štalca, potem kravca na jeziku med, v srcu led vsi za enega, eden za vse Če v zvezi nastopata glagola, se taka stalna besedna zveza praviloma piše z vmesno vejico: Tujega nočemo, svojega ne damo (v prenovitvi Dušana Jovanoviča Tuje hočemo, svojega ne damo). Kdor ne dela, naj ne je. Kar se Janezek nauči, to Janez zna. Pesnik Oton Župančič je leta 1934 rabo pomišljaja upesnil v pesmi Med ostrnicami, in sicer v verzu, s katerim mu je v položaju med skrajnima časovnima točkama vsakega življenja postavil svojevrsten spomenik: Glej, rojstvo – smrt, en pomišljaj je vmes. Peter Weiss (februar 2020) Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.
• poobčnoimenjenje
  1
  Topics
  1
  Posts

  

  Vprašanje: Zakaj se imena jezikov (slovenščina, madžarščina, italijanščina ...) pišejo z malo začetnico? Odgovor: Imena jezikov v slovenščini tradicionalno pišemo z malo začetnico, ker jih pojmujemo kot občna imena. Vprašanje ste verjetno zastavili, ker govorimo o »imenu« jezika, kar nas seveda spomni na pojem lastnega imena. Značilno za lastna imena, ki jih v slovenščini pišemo seveda z veliko začetnico, je, da imajo en denotat, to je, da se nanašajo na posamezno: To dekle se imenuje Milka. Res je enak poimenovalni postopek mogoče zaslediti tudi pri poimenovanju jezikov, zlasti novonastalih umetnih jezikov, npr. Govori mednarodni jezik Ido. Toda o lastnoimenskem značaju tovrstnih besed ne priča le opisani posamezni nanosnik, ki ima za posledico odsotnost leksikalnega pomena, temveč tudi skladenjski položaj, tj. položaj imenovalnega prilastka ob samostalniškem jedru (jezik Ido). Pri poimenovanjih jezikov se srečujemo s procesom apelativizacije oz. poobčnoimenjenja. S pogosto in dlje časa trajajočo rabo se namreč nekatera lastna imena poobčnoimenijo: samostalniška besedna zveza se obrusi, prilastek postane jedro zveze (Z lahkoto razumemo večino besedil, napisanih v idu) in dobi kategorialne pomenske lastnosti, značilne za občna imena (števnost: Lahko bi rekli, da zaradi različnih subkultur in generacij obstaja tudi več različnih slovenščin; izražanje mere pojmovnega samostalnika, npr. V Španiji sva se poročila, naučila nekaj španščine in prodala jadrnico; Ko se bodo Magda, Dora in Danuša naučile dovolj nemščine, se bodo vrnile domov študirat ekonomijo). Kot vidite, je utemeljitev občnoimenskosti jezikoslovna in ni nedvoumna, tudi zato jezikoslovci onomastiki, ki se ukvarjajo z lastnimi imeni, govorijo o skupini dvoživk, tj. o besedah z vrstnim ali lastnoimenskim značajem, kamor uvrščamo tudi imena bolezni in nekatere druge imenske kategorije. Helena Dobrovoljc (november 2013)
• posebna pisna znamenja
  17
  Topics
  17
  Posts

  

  Vprašanje: Lektoriram pravno besedilo in imam težavo pri zapisu matematičnih znamenj za odstopanje +/– pred glavnim števnikom, npr. »… dovoljen je odmik pri debelini do +/– 0,1 milimetra.« V skladu s pravopisom pišemo pri negativnih številih pomišljaj v pomeni minus stično s številko (–23 °C). Za navedeni primer pa v normativnih in drugih priročnikih ne najdem ustreznega pravila oz. primera. V skladu s pisanjem pomišljaja stično pri negativnih številih, bi potem po analogiji pisali »+/–0,1 milimetra«, torej brez presledka med +/– in številko, saj razumemo poševnico med + in – kot ali, tj. »odmik pri debelini do 0,1 ali –0,1 milimetra. Odgovor: Pri zapisu +/– 0,1 milimetra ne gre za zapis negativne vrednosti, temveč je označen interval odstopanja, zato je upravičen nestični zapis (plus ali minus desetinka milimetra). Tako rabo predvideva tudi priročnik Slovensko tehniško izrazje, kjer lahko preberemo, da se znak uporablja "nestično (obojestransko) za izražanje pogreškov meritev, toleranc, npr. 10 cm ± 2 cm ali (10 ± 2) cm". Helena Dobrovoljc, Tina Lengar Verovnik (september 2018)
• prečrkovanje
  14
  Topics
  14
  Posts

  

  Vprašanje: Kako pisati ime avtorja (z dvojno jezikovno identiteto) romana na letošnjem maturitetnem tematskem sklopu? Gre za v Rusiji rojenega avtorja (Andrej Sergejevič Makin) s francoskimi koreninami, ki se je v odrasli dobi preseli v Francijo (Andreï Makine), piše v slovenščini. Odgovor: Ko smo v Pravopisni komisiji snovali novo poglavje o prevzemanju tujih imen, smo ob slovanskih imenih razmišljali takole: Ime ruske teniške igralke se v ruščini napiše Мария Юрьевна Шарапова (prečrkovano Marija Jur’evna Šarapova), v angleščini pa zapiše latinično Maria Yuryevna Sharapova, v nemščini Marija Jurjewna Scharapowa, v slovenščini Marija Jurjevna Šarapova. Pri imenih iz slovanskih jezikov s ciriličnimi pisavami razlikujemo med Šarapovo (v Belorusiji rojeno teniško igralko, ki od sedmega leta živi v ZDA), ki jo pišejo v vsaki državi v skladu z njihovim pravopisom, in v Parizu rojeno Natasho Borovsky, hčerko ruskih staršev. Ime slednje ni prečrkovano iz cirilice, temveč je od začetka v latinici in je zato v vseh jezikih z latinično pisavo zapisano nespremenjeno. Kljub zahtevam Ukrajine in Bolgarije po mednarodni obravnavi njihovih imen lahko v slovenščini opazujemo dve praksi, ki sta verjetno tudi rezultat dejstva, da nimamo nikakršnih pravnih navodil oz. pravil glede tega vprašanja. Mnenje, ki smo ga v Pravopisni komisiji neformalno zavzeli, je, da imena iz slovanskih cirilic prečrkujemo v skladu s slovensko izreko (kot zgoraj pri Šarapovi), razen če oseba zahteva drugačen zapis. To se dogaja zlasti pri tistih posameznikih, ki nastopajo v različnih državah, npr. umetniki ... Zgodba v Rusiji rojenega francoskega avtorja bi pritrdila načinu, za katerega smo se odločili pri Šarapovi. Rusko Андрей Сергеевич Маки́н je prečrkovano v latinico kot Andrei Makin, v slovenščini pa Andrej Makin. Ker pa gre za pisatelja, ki piše že desetletja v francoščini in se s svojimi francoskimi deli predstavlja tudi v drugih jezikih, se je v vseh jezikih začela pojavljati francoska različica imena, torej Andreï Makine. V Sloveniji ga poznamo pod tem imenom. Morda je k temu prispevala avtorjeva želja, saj je v Franciji zaprosil za politični azil, ga dobil in se jezikovno in študijsko predal francoščini. Ime je razmeroma dosledno zapisano z diakritičnimi znamenji, ki francosko govorečemu pomagajo pri ustrezni izgovarjavi. V spletnih zapisih se diakritično znamenje izpušča. Menimo sicer, da bi bilo primerneje, če bi se ob prvih objavah v slovenščini odločili za različico slovenskega prečrkovanja ruskega imena Andrej Sergejevič Makin, vendar se to ni zgodilo, zato predlagamo sprejemanje obeh možnosti: dijaki in dijakinje se bodo srečevali predvsem s francosko različico imena na knjigah, ki jih bodo brali, zato francoske različice imena ni mogoče razglasiti za napačno; najbolje bi bilo, če bi se dijaki in dijakinje seznanili z obema variantama, četudi je poslovenjena ruska različica imena v slovenščini manj prisotna. Kako ime sklanjamo in kako tvorimo svojilni pridevnik? V podomačeni obliki iz ruske cirilice: Andrej Makin, rod. ed. Andreja Makina, svoj. prid. Makinov V francoskem zapisu: Andreï Makine [andrêj makín], rod. ed. Andreïa Makina, svoj. prid. Makinov Še opozorilo: Po aktualnih pravopisnih pravilih iz leta 2001 se diakritična znamenja lahko tudi opuščajo, zato je pričakovati, da se bodo pojavljali tudi zapisi Andrei Makine, rod. ed. Andreia Makina, ki jih je tudi treba obravnavati kot pravilne. Sodelavci Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU (april 2019)
• prevajanje
  6
  Topics
  6
  Posts

  

  Vprašanje: Zanima me, kako je s slovenjenjem literarnih junakov, superjunakov ... Namreč je kar nekaj junakov, ki imajo poleg originala še slovensko verzijo imena, drugi pa ne, npr. Captain America – Stotnik Amerika, Black Widow – Črna vdova, Voldemort – Mrlakenstein ... Potem so tu tudi drugi pojmi, npr. Hogwarths – Bradavičarka in še bi lahko naštevala. Zanima me, na podlagi česa se slovenijo nekatera imena, druga pa ostanejo enaka originalu tudi v slovenskih tekstih. Je morda to odvisno od fonetike, pogostosti poimenovanj/uporabe imen ali česa popolnoma drugega? Odgovor: Zapisi imen, ki jih navajate, so odvisni od odločitev prevajalca, ki literarno ali katero koli drugo delo prevede v slovenščino. Prevajalec pri svojem delu prenaša pomen iz izvirnega v ciljni jezik, pri tem pa upošteva različne smernice in se odloča za različne pristope, upoštevati mora tako jezikovne kot tudi kulturne značilnosti obeh jezikov in v skladu z njimi oblikovati prevod. Več o značilnostih prevajanja si lahko preberete mdr. tudi v Učbeniku prevajanja Petra Newmarka. Imena, tako prevedena kot tudi neprevedena, ki ste jih navedli, najdemo v različnih umetnostnih besedilih. Prevajanje umetnostnih besedil spada na področje literarnega oz. književnega prevajanja, pri katerem je pomembno, da bralec v ciljnem jeziku ni osiromašen za sporočila, ki jih prinaša umetnostno besedilo. Znotraj literarnega prevajanja najdemo številne podvrste, zato lastnosti prevajanja literarnih besedil ne moremo posplošiti na celotno skupino. Pri literarnem prevajanju ni ustaljenih pravil, kako ravnati z lastnimi imeni, odločitve so prepuščene prevajalcu, načeloma naj bi ga vodila misel, da lastnih imen ne prevajamo. A kaj hitro se pojavijo izjeme, te so še posebej značilne za dela, namenjena mlajšim bralcem, saj s prevajanjem ali prilagoditvijo imen literarno delo približamo mladim, njihovemu vedenju in izkušnjam. Nekatera imena, ki se pojavljajo v delih, so sestavljena iz občnih sestavin, ki nosijo svoj pomen. Tovrstna imena so značilna predvsem za otroško in mladinsko literaturo. Pri teh se prevajalci po navadi odločijo za prevod, saj tako delo približajo bralcu v ciljnem jeziku. Imena lahko v izhodiščnem jeziku poudarjajo lastnost, ki jo ima literarna oseba. V francoskem izvirniku princesa, ki jo v slovenščini poznamo kot Trnuljčica, nima imena, v naslovu je poudarjeno njeno spanje, povezava z imenom Trnuljčica se pojavi pri bratih Grimm (Dornröschen), prav tako lastnost osebe poudarja ime Rdeča kapica (Rotkäppchen). Stotnik Amerika (v izvirniku Captain America) in Črna vdova (v izvirniku Black Widow) sta glavna junaka istoimenskih naslovov filmov. Prevajalec se je odločil, da v prevodu ne bo ohranil izhodiščnega imena, ampak ga bo − upoštevajoč občno sestavino imena − prevedel in približal slovenskemu bralcu. Tako je tudi z Bradavičarko. Bradavičarka je ime čarovniške šole, ki je v izvirniku poimenovana Hogwarts. Warthog v angleščini pomeni svinjo bradavičarko. Mrlakenstein (v izvirniku Voldemort) skriva v svojem imenu anagram imena Mark Neelstin, s katerim je prevajalec zamenjal ime Tom Marvolo Riddle. V izvirniku namreč s prestavitvijo črk tega imena dobimo I am Lord Voldemort. Prevajalec se je odločil, da bo ohranil anagram, a ga je prilagodil slovenskemu bralcu. Izzive in rešitve pri prevajanju Harryja Potterja je prevajalec Jakob Kenda objavil v zborniku The Translator as Writer. Nekatera imena, kljub temu da so sestavljena iz občnih sestavin, ohranjajo svojo izvirno podobo in niso prevedena. Taki sta npr. imeni Batman in Superman. Nekatera tuja imena so v ciljnem jeziku le malo prilagojena, da so bralcu domača, poznana, npr. junak Charlie iz dela Roalda Dahla je v slovenskem prevodu romana Čarli, prijatelja Pike Nogavičke sta v slovenskem prevodu Tomaž in Anica, v izvirniku Tommy in Annika. Nekatera imena pa so v ciljnem jeziku zamenjana, npr. Janko in Metka namesto Hänsel in Gretel, Erazem namesto Rasmus (delo Astrid Lindgren Erazem in potepuh). Kot vidite, so odločitve in pristopi različni, vsem pa je skupna želja, da bi bralcu (ali gledalcu, ko gre za filme) približali delo in mu omogočili doživetje bralne izkušnje, kot jo ima bralec v izvirnem jeziku. Manca Černivec (junij 2020)
• prevzemanje
  10
  Topics
  10
  Posts

  

  Vprašanje: Ali lahko pri svojem strokovnem članku uporabim besedo magenta. Barva je že nekaj časa poznana in je ena od barv, ki se uporabljajo pri kapljičnem tisku. Po SSKJ-ju je ena od dveh škrlatnih. Odgovor: Prevodov angleškega izraza magenta v slovenščino je več. V Velikem angleško-slovenskem slovarju avtorjev Antona Grada, Ružene Škerlj in Nade Vitorovič iz leta 1997 navajajo dve ustreznici: (a) samostalnik fuksin (kot barvilo) in (b) zvezo škrlatna barva. (a) fuksin: Anilinsko barvilo magenta je bilo res prvotno imenovano fuksin (patentirano leta 1859, fr. kemik Verguin), a so ga ob praznovanju italijansko-francoske zmage nad Avstrijci v bitki pri Magenti v Lombardiji preimenovali v magento. (b) Za pridevnik škrlaten je v obeh izdajah SSKJ (1970 in 2014) uporabljena razlaga nanašajoč se na škrlat, samostalnik škrlat pa je kot barva opisan različno glede na to, ali opisuje barvo, barvilo ali tkanino: SSKJ škrlat (1) kot barva z vijoličasto ali oranžno rdečim odtenkom (2) kot temno rdeča tkanina (3) kot rdeče barvilo v kemiji Poznavalci različnih barvnih modelov izraz magenta uporabljajo pri opisu osnovnih procesnih barv modela CMYK (angl. cyan 'sinja', magenta, yellow 'rumena', black 'črna'). Vir: Wikipedija V modelu RGB je magenta barva, ki jo dobimo, če presvetlimo rdečo svetlobo z modro: Vir: Wikipedija Iz obeh naborov barv je vidno, da je magenta barva, ki jo povezujemo bolj z rožnato ali vijolično, redkeje z rdečo, zato prevod škrlatna barva (če sledimo opisu v SSKJ) v sodobnem pomenu besede ni najbolj posrečen, je pa tudi v strokovnih besedilih najpogostejša slovenska ustreznica. Preverili smo tudi rabo v sodobnih, pogosto elektronsko generiranih spletnih slovarjih (npr. Glosbe) ali vzporednih korpusih (Linguee), kjer pa najdemo za izraz magenta več prevodnih ustreznic: purpuren (SSKJ: vijoličasto rdeč; sopomenka: škrlat) vijoličast škrlaten v barvi fuksije rubinasta rdeča Kot kažejo slike, izraz magenta v računalništvu in grafiki označuje natančno določeno barvo, ki jo vsak barvni model definira po svoje, npr. v barvnem modelu CMYK (0, 100, 0, 0), v naravi pa je veliko odtenkov, ki jih uvrščamo med odtenke barve magenta. Hkrati pa barve magenta ne moremo prevesti kot rožnata (roza) niti kot vijolična ali rdeča, kar kaže tudi spodnji barvni krog, v katerem je v zaporedju rdeča – rožnata – magenta – vijolična barva magenta bliže vijolični kot rdeči, zato bi bil izraz rdeče vijolična boljši kot vijolično rdeča. Vir: Wikipedija Podobno tudi Wikipedija: magenta je opisana kot: vijolično rdeča ali rdečkasto vijolična ali vijolično škrlatna. Tudi zato, ker magenta ni prekrivna z nobeno od bolj znanih barv, je najbolje uporabiti sopomenki škrlatna ali purpurna, a se je ob tem treba zavedati, da oba izraza puščata več možnosti interpretacije barvnega odtenka. Če pa ju ne uporabljamo v strokovnem kontekstu, npr. pri opisu barvnega modela CMYK ..., do dvoumnosti ali pomenskega nesporazuma ne more priti. Kljub temu da nas kontekst strokovne/terminološke rabe ščiti, da pri razpravi o barvnih modelih ne more priti do zamenjav ali nesporazumov pri barvnih odtenkih, pa se je v strokovnih besedilih najbrž zaradi potrebe po natančnosti izražanja in tudi zaradi neprekrivnosti slovenskega (škrlaten) in angleškega izraza že uveljavila magenta. V korpusu strokovnih oziroma akademskih besedil KAS je mogoče najti barvo magenta že kot termin, in sicer tako v besedilih pedagoške, naravoslovnih, tehniških fakultet ... (932 pojavitev), pojavlja pa se tudi pridevnik magentni: Tanjša magentna barva prikazuje mejo katastrske občine, debelejša pa, da gre za občinsko pot. Oboje kaže, da se je raba izrazov magenta, magentna barva v strokovnih besedilih ustalila. Helena Dobrovoljc (januar 2021) Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.
• prevzete besede in besedne zveze
  70
  Topics
  70
  Posts

  

  Vprašanje: Ali se ime te pasme psov v slovenščini pravilno zapiše v originalni obliki (torej shih-tzu) ali se lahko uporabi poslovenjena oblika (šicu)? Odgovor: Pri podomačevanju besed iz nelatiničnih pisav se držimo pravila, da jih zapišemo v skladu s fonetično uresničitvijo, pri tem pa smo pozorni tudi na ustaljenost pisno nepodomačene in pisno podomačene variante. Zato je neposredni odgovor na vaše vprašanje seveda da, lahko se uporabi podomačeni zapis, glede na prakso prevzemanja iz jezikov z nelatiničnimi pisavami se to celo pričakuje. V slovenščino smo poimenovanje pasme šicu prevzeli v zapisu shih-tzu (tudi shih tzu) po Wade-Gilesovi transkripciji. V rabi se že kaže utemeljeno in pričakovano uveljavljanje podomačenega zapisa šicu (izgovorjeno [šícu], pregibamo ga šicu, rod. šicuja): Vsi psi, ki so predolgo izpostavljeni vročini in se ne morejo ohladiti, lahko doživijo vročinsko kap, a nekatere pasme so še bolj občutljive za vročino, na primer buldogi, šicuji in bokserji. Enako dilemo smo imeli pri poimenovanju pasme šarpej – poimenovanje smo v slovenščino sprva prevzeli kot pisno nepodomačeno, nato pa se je v skladu s težnjami po podomačevanju (z nekaterimi prehodnimi vmesnimi variantami) uveljavil poslovenjeni zapis. Urška Vranjek Ošlak (november 2020) Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.
• socialna velika začetica
  1
  Topics
  1
  Posts

  

  Vprašanje: Zakaj je beseda vaš dom v voščilu napisana z malo začetnico? Odgovor: Ogovorni zaimki in svojilni zaimki (ti, vi, tvoj, vaš, tebe, vas) za ogovorjeno osebo se pišejo z malo začetnico, če pa želimo izrecno poudariti posebno razmerje oz. spoštovanje, ki ga čutimo do ogovorjenega, aktualni pravopis (seveda sledeč uveljavljeni pisni praksi) dopušča tudi zapis z veliko začetnico. Ta tip velike začetnice imenujemo socialna velika začetnica. Odgovor na vaše vprašanje pa je odvisen tudi od konteksta: če gre za voščilo, torej za pisemsko sporočanje, je res pogosto mogoče zaslediti zapise z malo začetnico. Ker pa ne poznam besedila v celoti, sta mogoči seveda dve možnosti: če pisec dosledno uporablja veliko začetnico, potem bi jo moral tudi v tem primeru; če je vseskozi uporabljal malo začetnico, potem je zapis z malo začetnico v zvezi vaš dom ustreznejši. Helena Dobrovoljc (september 2012)
• stični pomišljaj
  1
  Topics
  1
  Posts

  

  Vprašanje: Zanima me, ali pišemo tudi v spodnjem primeru stični pomišljaj (v pomenu od do): 14. 3. 2010–25. 4. 2011 Sprašujem zato, ker sem danes zasledila, da naj bi med raznovrstnimi enotami namesto pričakovanega stičnega pisali nestičnega. Gre le za priporočilo ali je v SP-ju kje govora o tem? Odgovor: Po Slovenskem pravopisu 2001 (§ 394) namesto para predlogov od in do lahko uporabljamo t. i. predložni pomišljaj. Med tam navedenimi zgledi (proga Ljubljana–Trst (= od Ljubljane do Trsta), knjiga bo stala 80–100 SIT, str. 125–132, v letih 1941–1945, Odprto 8–12, prekop Ren–Donava) ni nobenega, ki bi ponazarjal povezovanje »raznovrstnih enot«, kot ste se izrazili. Tudi sicer SP 2001 ne daje napotil glede pisanja predložnega pomišljaja oziroma stičnega pomišljaja med dvema »raznovrstnima enotama«. V primeru, ki ga navajate, stični pomišljaj res ni najbolj posrečeno izbrano ločilo, saj (ob upoštevanju vseh presledkov v datumu) povezuje pravzaprav le letnico prvega datumskega zapisa in dan v mesecu v drugem zapisu. To neskladje je še bolj očitno, če je mesec v datumu zapisan z besedo, npr. 28. februar 2013−1. marec 2013. Če pa se ravnate po priporočilu, ki ga navajate, in uporabite nestični pomišljaj, potem ne moremo več govoriti o predložni funkciji pomišljaja. SP 2001 namreč priporoča rabo nestičnega pomišljaja v položajih, ko ta postavlja dve besedni enoti v neko razmerje, pogosto nasprotnostno (tekma Hajduk – Olimpija; § 396). Zato je najbolje uporabiti kar predložni par od − do (od 14. 3. 2010 do 25. 4. 2011), če želite biti nedvoumni in če vam prostor to dopušča. Helena Dobrovoljc (februar 2013)
• stičnost
  12
  Topics
  12
  Posts

  

  Vprašanje: Je ustrezen zapis - 20 % popust na celoten nakup? Ali ni ustrezneje 20 % popust na celoten nakup. Ta minus oziroma vezaj pred 20 mi ni popolnoma razumljiv. Razumem ga pri stopinjah - 20 stopinj, pri odstotkih pa ne. Torej kateri zapis je ustreznejši? Odgovor: Zapis ni ustrezen, saj je pridevniška zveza številke (20) in znaka za odstotek (%) zapisana z eno besedo kot zloženka, npr. dvajsetodstotni popust. Če želimo zapisati namesto besede številko in znamenje, se pri pridevniku vse pogosteje odločamo za zapis z vezajem, ki ga sicer najdemo že v SP 2001: šéstodstóten -tna -o (ẹ̑ọ̑) Povečanje proizvodnje je ~o ‹6-%› Samostalnik popust že vključuje pomen 'zmanjšati, zmanjšanje', zato je poudarjanje tega z minusom nepotrebno, tudi v rabi ni razširjeno. Če pa želite poudariti, da gre za razpon popustov do 20 odstotkov, potem je priporočljivo zapis smiselno razvezati: do 20-odstotni popust na celoten nakup ali do 20 odstotkov popusta na celoten nakup. O zapisovanju odstotkov smo v naši svetovalnici sicer že pisali, prim. https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/26/pisanje-znaka-za-odstotek, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/466/stičnost-števke-in-simbola-merske-enote. Nataša Gliha Komac, Helena Dobrovoljc (maj 2019)
• stvarna lastna imena
  16
  Topics
  16
  Posts

  

  Vprašanje: Če obstaja vrtec z imenom Vrtec Zvezdni prah, v katerem deluje tudi sindikat SVIZ (Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije), kako se prav napiše: SVIZ vrtca Zvezdni prah SVIZ Vrtca Zvezdni prah SVIZ Vrtec Zvezdni prah SVIZ vrtec Zvezdni prah Odgovor: Če je ime vrtca Vrtec Zvezdni prah, potem so imena organov ali organizacij, ki delujejo v okviru vrtca, zgrajena po strukturi [ime] + Vrtca Zvezdni prah. Pri tem je enota [ime] vedno jedro in celotno ime vrtca je v rodilniku: SVIZ Vrtca Zvezdni prah ravnateljica Vrtca Zvezdni prah Svet staršev Vrtca Zvezdni prah Helena Dobrovoljc (december 2020)
• večbesedni veznik
  10
  Topics
  10
  Posts

  

  Vprašanje: Prosil bi za pojasnilo, ali se vejica poleg pred večbesednim veznikom in sicer piše tudi za njim, če se besedilo nadaljuje z odvisnim stavkom (npr. ... v primerih iz 100. člena zakona, in sicer(,) če je ...). Pri razreševanju tega vprašanja sem si pomagal s primeri besedil, vezanih na pravopisna pravila, vendar ta ponujajo nasprotujoča si tolmačenja. V pravilu 449 Pravopisa 2001 je napisano besedilo S poševnim ali z oglatim oklepajem zaznamujemo tudi posege v tuje besedilo, in sicer ko kaj izpustimo (v tem primeru napišemo v tak oklepaj tri pike), zamenjamo ..., ki podpira tolmačenje, da vejice ni. Tudi besedilo Glede sklicevanja na dele besedila, ki jih uvajajo številke ali črke, daje pravopis napotek le pri številkah, in sicer da kadar številka zaznamuje glavni števnik, pike ... (Tina Lengar Verovnik, november 2014: Pravna besedila: oklepaj in druga ločila) podpira tolmačenje, da vejice ni. Temu nasprotno tolmačenje ponuja besedilo Informacija o časovni umeščenosti je sestavljena iz dveh podatkov, in sicer, da bodo nagrade podelili, (1) ko bo potekala proslava, (2) ta proslava bo ob slovenskem kulturnem prazniku. (Manca Černivec, januar 2020: Določanje prislovnega določila). Odgovor: Pri večbesednih veznikih je stava vejice pogosto stvar pomena. Na vprašanja zlasti o vejici pri večbesednih veznikih, katerih prva sestavina je predložna zveza (s tem(,) ko; kljub temu(,) da; v primeru(,) da ...), pa tudi o drugih (npr. zato(,) ker; tako(,) da) smo že velikokrat odgovarjali, odgovore lahko poiščete pod oznako večbesedni veznik. Vendarle pa je primer, po katerem sprašujete, nekoliko drugačen. Če se pri vseh zgoraj navedenih primerih pojavlja dilema, ali vejico postaviti pred podrednim veznikom (da, če, ko ...) ali za njim, pa je pri zvezi večbesednega veznika in sicer ter podrednega veznika drugače. Vejica pred pojasnjevalnim veznikom je namreč nujna ne glede na to, kaj mu sledi. Kot lahko preberete v odgovoru Vejica pred »in sicer«, lahko sledi stavčni ali nestavčni pojasnjevalni del. V odgovoru pa ne boste našli primera, po kakršnem sprašujete (tj. kaj se zgodi, če ima stavčni del obliko odvisnika) -- kakor tudi ne v SSKJ ali SP 2001, ki pri vezniku sicer obravnavata tudi zvezo in sicer. Kadar večdelnemu vezniku sledi stavčni del v obliki odvisnika, se je glede vejice smiselno ravnati po pomenu oziroma po tem, kaj je v tem delu povedi pomensko izpostavljeno (in zato tudi v govoru poudarjeno). Če je pomenski poudarek na dejanju, ki ga uvaja odvisnik, vejice ne bomo zapisali, zvezo veznika in sicer ter podrednega veznika bomo torej dojemali kot enovit večbesedni veznik, npr.: Vreme je te dni še vedno pod vplivom zadnjega luninega krajca, zato lahko pričakujemo dež ali celo sneg, in sicer če bodo nad nami pihali južni ali zahodni vetrovi. Če pa je pomenski poudarek na tem, da gre za pojasnjevanje oz. pojasnilo, torej na vezniku in sicer, bomo vejico postavili tudi za njim oziroma pred odvisnikom, ki ga uvaja podredni veznik, npr.: Hujša oblika tega kaznivega dejanja je podana v primeru posebnega načina storitve, in sicer, če je dejanje storjeno s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveščanja (drugi odstavek 171. člena KZ). Gradivo v korpusu Gigafida 2.0 kaže, da sta obe rabi približno enako pogosti. Številčno razmerje pri najpogostejših kombinacijah je navedeno spodaj, za bolj poglobljeno pomensko razčlembo (in upravičenost (ne)rabe vejice) pa bi bilo seveda treba opraviti resnejšo analizo, tudi po posameznih zvrsteh; izločiti bi bilo treba tudi primere, v katerih gre za vrinjene odvisnike: in sicer da (2030) : in sicer, da (2730) in sicer če (144) : in sicer, če (104) in sicer ko (162) : in sicer, ko (91) Tina Lengar Verovnik (januar 2021)
• vejica
  69
  Topics
  69
  Posts

  

  Vprašanje: Zanima me, ali je v navedenem primeru vejica in zakaj. Na pikniku so se zabavali(,) kot že dolgo ne. Odgovor: Veznik kot ima več vlog, o katerih si lahko preberete v odgovoru Kakšna je razlika med veznikoma »kot« in »kakor«?. V zvezi z vejico pa je seveda najzanimivejša razlika med kot, ki uvaja osebno glagolsko obliko (in pred njim stoji vejica), ter kot, ki uvaja nestavčno primerjavo, torej del povedi brez osebne glagolske oblike (in pred njim vejice ni) -- gl. člen 330 v pravopisnih pravilih SP 2001. V rabi pogosto prihaja do napak, saj čeprav je povedek izpuščen, si ga zlahka mislimo, kar vpliva na naše dojemanje povedi. Vendar pa velja, da če osebne glagolske oblike ni, tudi vejice ni: V znamenju športa so se v zadnjih letih oblikovala mesta, kot so Barcelona, Cardiff, Manchester, Birmingham v Evropi ter Sydney v Avstraliji in Indianapolis v ZDA. PROTI V znamenju športa so se v zadnjih letih oblikovala mesta kot Barcelona, Cardiff, Manchester, Birmingham v Evropi ter Sydney v Avstraliji in Indianapolis v ZDA. Če upoštevamo vse zapisano, torej tudi v vašem primeru vejice ne zapišemo. V gradivu korpusa Gigafida 2.0 je takih večina zgledov (1912), veliko (754) pa jih je zapisanih z vejico. Resda je mogoče nikalnico ne (vsaj v mislih) pretvoriti v glagol: kot že dolgo ne > kot se že dolgo nismo, a to na stavo vejice ne bi vplivalo niti, če bi šlo zgolj za izpust povedka. V primeru primerjalnih veznikov kot, kakor, ko namreč ne velja pravilo, da vejico »pišemo tudi tedaj, kadar je povedek (ali vsaj osebna glagolska oblika) kakšnega stavka izpuščen: [...] Še zmeraj kaj dela, čeprav (je) že v letih« (člen 325). Da bi lahko »že dolgo ne« tudi sicer interpretirali kot prislovno časovno zvezo (torej kot stavčni člen), lahko pokažemo tudi z zamenjavo s sorodnimi zvezami oziroma prislovi, npr. Na pikniku so se zabavali kot še nikoli / kot že velikokrat doslej / kot redkokdaj ipd. Tina Lengar Verovnik (december 2020)
• velike črke
  6
  Topics
  6
  Posts

  

  Vprašanje: Zanima me, kako se pišejo kratice, ki se končajo na soglasnik, besedilo pa je pisano s samimi velikimi črkami, npr. v naslovu. Takrat iz vizualnega razloga ni primeren zapis z vezajem in malo črko. Izmišljen primer: DR. TOMAŽ ZALETEL, PREDSEDNIK ZPIZ. V Pravilih nisem zasledila, da se lahko zapiše: DR. TOMAŽ ZALETEL, PREDSEDNIK ZPIZA. Odgovor: Kratica ZPIZ ni najboljši primer za razreševanje dileme, ki se pojavlja pri pregibanju kratic v naslovih, zapisanih s samimi velikimi črkami. Ker jo lahko preberemo kot navadno besedo (z pred p-jem se priliči v s, tako da jo beremo kot [spiz]), jo pogosto tudi zapisujemo kot navadno lastno ime: Zpiz. To pa pomeni, da ko jo sklanjamo, končnico le dodajamo -- kot pri kateremkoli drugem lastnem imenu: Zpiz Zpiza Zpizu ... Vaš hipotetični naslov bi torej brez težav zapisali, kot predlagate: DR. TOMAŽ ZALETEL, PREDSEDNIK ZPIZA (< Dr. Tomaž Zaletel, predsednik Zpiza) Če bi šlo za kratico, ki jo lahko beremo le črkovalno (tj. črko za črko) in ji pri pregibanju končnice dodajamo za vezajem, zapisane z malimi črkami, pa bi težavo rešil že vezaj v naslovu. Tudi začetnice imen se namreč pri uporabi samih velikih črk zabrišejo, torej ne bo nič narobe, če bo zaradi enotne podobe zabrisano tudi razlikovanje med zapisom kratice in končnice, npr. (spet izmišljen primer): Novinarka RTV-ja je dobra poznavalka Kitajske > NOVINARKA RTV-JA JE DOBRA POZNAVALKA KITAJSKE Pri črkovalnih kraticah pa se lahko zapisovalni dilemi tudi izognete; vse lahko namreč sklanjate po ničti sklanjatvi (torej brez dodajanja končnic): NOVINARKA RTV JE DOBRA POZNAVALKA KITAJSKE Drugače pa je pri uporabi simbolov v naslovih, zapisanih z velikimi črkami. Pri teh zaradi enoumnosti moramo vztrajati pri ustaljenem zapisu; tudi tukaj pa se težavi lahko izognemo z izpisom merske enote, ki jo simbol ponazarja, npr. (izmišljen primer): Usodnih je bilo zadnjih 250 m > USODNIH JE BILO ZADNJIH 250 METROV/m Tina Lengar Verovnik (oktober 2018)
• verska besedila
  2
  Topics
  2
  Posts

  

  Vprašanje: Zanima me, kaj bi bil slovenski ekvivalent angleški besedi Godhead oz. nemški Gottheit. Opazil sem, da slovanski jeziki večinoma to navajajo kot božanstvo. Vendar, kolikor razumem, lahko to pri nas pomeni več stvari in ne zgolj Sv. Trojice. Ali imamo v slovenščini ali drugih nam podobnih jezikih, kakšen izraz, ki bi to bolje opisoval? Odgovor: Sveta Trojica je lastno ime troedinega krščanskega Boga, ki se v besedilih večkrat navaja z občnoimenskim božanstvo, včasih tudi boštvo. Tako božanstvo kot tudi boštvo se uporablja predvsem kot poimenovanje katerega koli boga in enako je pri Nemcih oz. Angležih, kjer Gottheit oz. godhead prav tako ne označuje samo Svete Trojice, temveč tudi, v nemščini predvsem katerega koli boga. Marko Snoj (julij 2016)
• vezaj
  8
  Topics
  8
  Posts

  

  Vprašanje: Se pravilno piše kode QR piše z vezajem ali brez? Na predstavitvenem videu Kje pa vas jezik žuli? Prva pomoč iz Jezikovne svetovalnice sem videla brez. Je pika za vprašajem pravilna? Odgovor: Vezaj Zveza kratice in besede QR koda je bila v slovenščino prevzeta iz angleščine (angl. QR code). Kratica QR je krajšava za 'Quick Response'. Izraz smo v slovenščini v zadnjem času začeli pisati kot besedno zvezo, vmesni vezaj se opušča, saj so raziskave pokazale, da se iz angleščine prevzeti dvobesedni način zapisa uveljavlja tako pri navadnih besednih zvezah angora zajec kot tudi pri zloženkah s kratično prvo sestavino LED svetilka. Tak zapis je predlagan v predlogu novih pravopisnih pravil (portal Fran, poglavje Krajšave, člen 19), utemeljen pa v prispevku sodelavke Pravopisne komisije Tine Lengar Verovnik, ki je objavljen na spletišču Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU (zavihek Pravopis 8.0). Odlomek, ki se nanaša na vaše vprašanje, objavljamo tu v celoti: Vse do sedaj opisane predlagane novosti in spremembe glede na pravopisna pravila SP 2001 so praviloma le vsebinske razširitve in dopolnitve, ki izhajajo iz dejstva, da so kratice vedno obsežnejši del novejše slovenske leksike. Sprememba, ki jo napoveduje naslednje predlagano pravilo, pa se ne tiče le kratic (čeprav izhaja iz njihove rabe v besedilih), temveč pri tem sledimo globljim premikom v novejši slovenski skladnji. Pri t. i. zloženkah s kratično (pa tudi črkovno, tj. simbolno) prvo sestavino SP 2001 v pravilih (§ 496) dopušča le dve možnosti: zapis skupaj (TV-program) in obrnjeno zaporedje oz. normativno priporočljivejši besedni red (program TV), ki pa ni vedno mogoč – že tukaj zapisani zgled v rabi ni živ. Dikcija predlaganih prenovljenih pravil pa je naslednja: »Kratice v besednih zvezah nastopajo kot nesklonljive samostojne enote (EKG laboratorij, ABS zavore, UV žarki, AV oprema).« Odločitev za spremembo utemeljujemo v nadaljevanju. Za razliko od kratic je pri zapisu zloženk z imenovalniško medpono že SP 2001 normiral tri pisne možnosti (§ 487): v obrnjenem vrstnem redu jih lahko pišemo kot besedne zveze z desnim prilastkom (barve tempera), sicer pa skupaj ali narazen (temperabarve tudi tempera barve). V zadnjih letih število zloženk oziroma zvez obeh tipov (tj. z imenovalniško medpono in s kratično ali črkovno prvo sestavino) še narašča, vedno pogosteje pa jih uporabniki pišejo narazen, saj njihove prve dele dojemajo kot nesklonljive prilastke. Zanimivo je, da je Načrt pravil za novi slovenski pravopis (1981) za zveze oz. tvorjenke s kraticami predvideval tudi variantni zapis brez vezaja: »Pri zloženkah, katerih prvi del je velika črka (ali več črk), se vezaj tudi opušča: C vitamin, TV drama; vendar se vezaj ne izpušča pri zapisih durov, npr. C-dur« (n. d.: 102). Nekatere kratice so dejansko pridevniške že po nastanku (UV žarki 'ultravijolični', AV učinki 'avdiovizualni'), zato pri njih zahteva po pisanju vmesnega vezaja nikoli ni bila skladenjsko utemeljena. Problemi nastajajo tudi pri zvezah, v katerih je kratica umeščena pred katero drugo pridevniško prvino (CRP hitri test), ter v prirednih zvezah s pridevniško prvino in skupno odnosnico (EU in bilateralni projekti), saj izpustnega vezaja v takem primeru ni mogoče uporabiti, ker ista prvina ne more biti hkrati samostalniška odnosnica in del zloženke. Zaradi vseh predstavljenih premislekov in argumentov je Pravopisna komisija po razpravi sklenila, da v predlogu prenovljenih pravil odpravi zapis vezaja pri zvezah kratice in samostalniškega jedra – da ga torej ne ohranja niti kot dvojnico. Še nekaj pojasnil: Slovenski pravopis 2001 je v veljavi in ga uporabljamo ter upoštevamo v največji meri do potrditve novih pravopisnih pravil v celoti. Res pa je, da se pri nekaterih pravopisnih vprašanjih že v drugih priročnikih opozarjalo na drugačne pisne možnosti, npr. v SSKJ ob ptt storitve na to, da je ptt nesklonljivi prilastek in ne prvi del zloženke. Tudi zato smo se pri pisanju monografije Kje pa vas jezik žuli? odločili za zapis, ki ga uveljavljamo v novih pravilih in opisujemo kot problem v isti knjigi. ePravopis je pravopisni slovar v nastajanju in razširja pravopisna pravila Pravopisa 8.0 v nastajanju. Redakcije tega slovarja so zato označene kot »predlog«. O piki med naslovom in podnaslovom: Pika za vprašajem se po zdajšnjem pravopisu ne piše. Najpogosteje v takih primerih sicer pišemo dvopičje, da se meja med naslovom in podnaslovom jasno označi. V tem primeru bi avtorji podnaslov pogosteje zapisali z malo začetnico, saj je tako uveljavljeno pri bibliografskih zapisih, kjer pa je dvopičje nestično, kar v navadnih besedilih sicer popravljamo v levostični zapis, npr.: Kje pa vas jezik žuli?: prva pomoč iz Jezikovne svetovalnice Kje ste Lamutovi?: roman Skrivni dnevnik Hendrika Groena, starega 83 let in 1/4: kako z življenjem narediti še kaj Opažamo pa, da je pri navajanju naše monografije pogosto uporabljena tudi velika začetnica, česar ne moremo označiti za napako: Kje pa vas jezik žuli?: Prva pomoč iz Jezikovne svetovalnice Helena Dobrovoljc, Tina Lengar Verovnik, Peter Weiss (junij 2020)
• zapis datuma
  5
  Topics
  5
  Posts

  

  Vprašanje: Ob pripravljanju tekstov za posamezne koncertne prireditve sem vedno znova v dilemi, kako zapisati dan, datum, uro, kraj prireditve v koncertni listih (naštevanje podatkov). Kateri zapis je ustreznejši: koncert: torek, 6. november 2018 ob 20.00, Slovenska filharmonija ali koncert: torek, 6. november 2018, ob 20.00, Slovenska filharmonija Odgovor: Aktualni pravopis v členu 299 navaja: Zveze kot v nedeljo, 9. maja, (bo) … se redkeje pišejo tudi brez vejic, tj. v nedeljo 9. maja (bo). Vendar za opustitev druge vejice nimamo skladenjske utemeljitve, pravopis pa morebitnih drugih razlogov ne navaja. Pri navedbi datuma gre dejansko za pristavek, tj. skladenjsko enoto, ki z drugega stališča poimenuje isti denotat kot odnosnica, od katere je pristavek ločen z vejico. Vejica pristavek tudi zaključuje, kadar mu ne sledi katero drugo ločilo, npr.: Danes, tri leta pozneje, spet iščemo odgovor na to vprašanje. Enako torej tudi v vašem primeru vejici stojita na obeh straneh: 1. koncert: torek, 6. november 2018, ob 20.00, Slovenska filharmonija Tina Lengar Verovnik (januar 2019)
• zapis telefonskih številk
  2
  Topics
  2
  Posts

  

  Vprašanje: Zanima me najprimernejši izraz za zapis telefonske št., mobilne tel. št., e-naslova, spletnega naslova (npr. pri vizitkah, dopisih, e-podpisih ...). Primer za mobilni telefon: Mobilni telefon: Mobilni tel.: Prenosni telefon: Prenosni tel.: M: GSM: Št. mobilnega telefona: Št. mobilnega tel.: Zanima me tudi zapis same številke, in sicer za slovensko in mednarodno rabo. Odgovor: (1) V zadnjem desetletju in pol se je zelo razširilo kratko zapisovanje rubrik za stike v naslovih na vizitkah in tudi sicer takole: T – telefonska številka M – mobilna številka F – telefaks (kjer ga še imajo) E – elektronski naslov S (ali za bolj svetovljanske W) – spletni naslov Za temi črkami je dvopičje odveč. Ta način je praktičen, ker je kratek, da krajši že ne more biti, in pregleden, sploh če so črke v primerjavi s siceršnjim besedilom poudarjene, recimo (pol)krepke. Prav tako ni zadreg zaradi načina krajšanja ter zaradi velike ali male začetnice (npr. Telefon, Tel., telefon, tel., z dvopičjem ali brez njega?), in če naslov in take številke zapišemo na dnu elektronskega sporočila, lahko besedilo v nekaj vrsticah teče brez vmesnih ločil. (Očesu všečnejše so morda sličice telefona, mobitela ipd., ki kdaj uvajajo ustrezne številke, vendar so za komuniciranje namesto sličic veliko primernejše črke, saj se pri pošiljanju gotovo ne bodo izgubile.) Za primer najprej rubrični zapis in potem zapis v tekočem besedilu: Peter Weiss Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Novi trg 4 SI-1000 Ljubljana T 386 (0)1 4706 168 M 386 (0)31 376 985 E Peter.Weiss@guest.arnes.si S http://isjfr.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/peter-weiss-sl#v Peter Weiss | Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU | Novi trg 4 | SI-1000 Ljubljana T 386 (0)1 4706 168 M 386 (0)31 376 985 E Peter.Weiss@guest.arnes.si S http://isjfr.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/peter-weiss-sl#v (2) Najprimernejši način zapisa telefonske in mobilne številke za domovino in mednarodno rabo je naveden zgoraj. Sicer pa izveste o tem več v odgovoru Zapis telefonskih številk. Peter Weiss (julij 2016)
• zaporedje imena in priimka
  1
  Topics
  1
  Posts

  

  Vprašanje: Zanima me, če bi mi lahko odovorili na naslednje vprašanje oziroma, da bi vprašanje naslovili na osebo, ki bi mi znala nanj odgovoriti. Za odgovor bi bil izjemno hvaležen. Sem v precepu pri postavljanju vrstnega reda imen in priimkov. Recimo, da ima neka oseba 2 imeni in 2 priimka. Ko se je oseba rodila ji je bilo ime: JANEZ IVAN NOVAK, n njegova mama in oče sta se poročila in odločila, da bo tudi otrok imel 2 priimka, poleg že 2 obstoječih imen. Npr.: JANEZ IVAN NOVAK DEBEVC Se drugi priimek piše oziroma spada k prvemu imenu ali ne? Obstajajo tu kakšna pravila? Je zgornji zapis pravilen, ali se v kakšnem primeru piše: IME PRIIMEK IME PRIIMEK za primer ene osebe? In kako bi se pisalo z inicialkami, če bi se ta oseba odločila uporabljati 1 ime in 1 priimek? Npr. uporabljal bi se: JANEZ DEBEVC, bi se potem pisalo: JANEZ I. D. NOVAK? Odgovor: Statistični urad RS pravi, da imamo Slovenci tradicionalno večinoma le po eno ime in en priimek, vendar pa se to v zadnjih letih spreminja. Dvojni priimki so najpogostejši pri ženskah po sklenitvi zakonske zveze, v zadnjih letih pa je vse bolj moderno tudi poimenovanje otrok z dvojnimi imeni, nekoliko manj pa z dvojnimi priimki. V drugih kulturah (npr. španski) so večdelna imena in priimki nekaj povsem običajnega. Ne glede na to, koliko enot sestavlja večdelno ime in večdelni priimek, se enote enega in drugega vedno pojavljajo skupaj in v nespremenjenem vrstnem redu – tako je Janez Ivan Novak Debevc uradno vedno Janez Ivan Novak Debevc in nikoli npr. Janez Novak Ivan Debevc ali kako drugače. Direktorica ljubljanskega živalskega vrta je Zdenka Barbara Ban Fischinger. Enote in njihovo zaporedje ostanejo nespremenjeni tudi, če navedemo najprej (večdelni) priimek in nato (večdelno) ime: Novak Debevc, Janez Ivan, le da med priimkovnim in imenskim parom pišemo vejico, tako kot v običajnih seznamih, urejenih po abecedi priimkov: Prešeren, France. Če želi, lahko seveda vsakdo okrajša svoje ime – lahko uporablja le začetnice (npr. Janez I. N. Debevc, J. I. N. D., JIND) ali le del imena (npr. samo Janez Debevc), pomembno pa je, da je uradno ime te osebe še vedno Janez Ivan Novak Debevc, česar drugi ne smemo samovoljno spreminjati. Če se oseba odloči in tudi uradno, torej na upravni enoti, spremeni svoje ime (npr. izpusti del imena ali priimka), je to v formalnih situacijah treba upoštevati. Med imenom in priimkom nekateri nosilci pišejo razlikovalno začetnico, ki prepogoste iste kombinacije imena in priimka dela bolj enkratne: Jaša L. Zlobec, Boris A. Novak, Andrej O. Župančič. Tudi če izvira iz začetnice priimka, je pri obrnjenem zaporedju (namreč priimek in ime) ne obravnavamo kot priimek, ampak kot na začetnico okrajšano drugo osebno ime: Zlobec, Jaša L. je tak primer. Urška Vranjek Ošlak, Peter Weiss (julij 2016)
• zemljepisna imena
  36
  Topics
  36
  Posts

  

  Vprašanje: Zanima me, kakšno je pravilo zapisovanje naslovov v primerih Ljubljana Zalog, Ljubljana Dobrunje, Ljubljana Polje – ali je potreben vmes (ne)stični vezaj? Google zadetki so glede tega (seveda) zelo nekonsistentni. Odgovor: Gre za dvodelno večbesedno lastno ime (SP 2001 § 35 in § 69), ki ga v navedenih primerih zapisujemo kot samostalniško zvezo z desnim samostalniškim prilastkom, tj. Ljubljana Zalog, Ljubljana Dobrunje, Ljubljana Polje, Ljubljana Črnuče ipd., npr. Na SŽ-ju na kritiko odgovarjajo, da je znotraj ljubljanskega mestnega območja štirinajst postaj oziroma postajališč: Ljubljana, Ljubljana Zalog, Ljubljana Polje, Ljubljana Rakovnik, Ljubljana Vodmat, Brezovica, Ljubljana Tivoli, Medno, Ljubljana Vižmarje, Ljubljana Stegne, Litostroj, Ljubljana Črnuče, Ljubljana Ježica in Ljubljana Brinje, hkrati pa razmišljajo o odprtju novih postajališč, ki bi Ljubljančanom približale vlak in jim ponudile še več možnosti za alternativni, bolj trajnosten način prevoza na delo, v šolo in po drugih opravkih. O razlikah med dvodelnimi in dvojnimi imeni (SP 2001 § 35) smo sicer v Jezikovni svetovalnici že pisali v odgovoru Izpust vezaja v zemljepisnem imenu. Nataša Gliha Komac (januar 2021)
• znak za stopinje
  1
  Topics
  1
  Posts

  

  Vprašanje: Kako se napišejo stopinje Celzija? Ali naj napišem znak (krožec) za stopinjo in veliki C skupaj (Zjutraj je bilo –3 °C) ali naj se krožec drži številke, C pa je pisan z razmikom (Zjutraj je bilo –3° C)? Odgovor: Medtem ko pišemo kotne stopinje stično s številko (Kot alfa meri 33°.), pa pišemo stopinje Celzija ali Fahrenheita nestično od številke in stično s črko C ali F (V sredo bo največ 15 °C.). Helena Dobrovoljc
• zveza črke in števke
  7
  Topics
  7
  Posts

  

  Vprašanje: Kako pišemo kratice, ki nastanejo iz imen predmetov, npr. slovenski jezik 1 --> SJ 1, torej s presledkom med kratico in številko? Ali naj bi pisali stično (SJ1), kot ste svetovali že glede zapisa H1 (hipoteza 1) v enem izmed odgovorov? Odgovor: Sodobno gradivo kaže različne zapise kratic s številskimi dodatki: stični, nestični in celo z vezajem (npr. SSKJ2, MP3/mp3, NUK 2, ZIL-1). Pri tem kakšnih posebnih pravil ni, paziti pa je treba na pregibanje, saj razlike v zapisu vplivajo tudi na pregibne možnosti kratic v takih zvezah. Le če sledi številka za presledkom, se lahko namreč kratica pregiba tudi po prvi sklanjatvi, sicer je možno zgolj pregibanje po ničti sklanjatvi: gradnja NUK-a 2 / NUK 2, vendar v SSKJ2. Tina Lengar Verovnik (februar 2019)
• zapis ure
  2
  Topics
  2
  Posts

  

  Vprašanje: Zanima me, kako zapisovati necele ure v obliki števnika. Pri celih urah zapisujemo npr. ob 8. uri. Zanima me, ali je ustrezno tudi npr. ob 8.45. uri. Verjetno bi bila najboljša rešitev ob 8.00 in 8.45 – torej ne v obliki števnika, a me vseeno zanima, kako je z obliko števnika. V določenih kontekstih je oblika 8.00 »preformalna« in je bolje zapisati ob 8. uri. Da bi bila raba poenotena, me torej zanima, ali je ob 8.45. uri ustrezno. Odgovor: Zapis tipa ob 8. uri je mogoč le, ko gre za polne ure. V takem primeru je namreč 8. vrstilni števnik osmi, ki ga – kadar je zapisan s števko – zapisujemo s piko, ki kaže na vrstilnost. Brez pike bi števko 8 prebrali kot osem. V primerjavi s piko v navedenem primeru pa ima pika v zapisu tipa ob 8.45 popolnoma drugačno vlogo. Gre za simbol, ki grafično sicer sovpada s skladenjsko piko in piko kot simbolom za vrstilnost, vendar pa ima zgolj (dogovorni) pomen ločevanja polnih ur od minut v najbolj zgoščenem možnem zapisu. V drugih jezikih in na vseh naših elektronskih napravah je v tem primeru zapisano stično dvopičje (8:45). Če bi rabo dvopičja narekoval tudi slovenski pravopis, se o možnosti, o kateri sprašujete, morda sploh ne bi pogovarjali, saj bržkone nihče ne bi zapisal *ob 8:45 uri in tudi *ob 8:45. uri ne. Zapis ob 8.45. uri torej pravopisno ni ustrezen, kakor ni ustrezen niti zapis ob 8.45 uri; mogoče je le ob 8.45. Preberemo pa lahko tak zapis na različne načine: ob 8.30 se npr. najbolj nevtralno izgovori 'ob osmi uri in trideset minut' ali 'ob osmih in trideset minut', manj formalno pa 'ob osmih trideset' ali kratko in malo 'ob pol devetih'. Tina Lengar Verovnik (februar 2016)
• okrajšave
  19
  Topics
  19
  Posts

  

  Vprašanje: Dnevi se pogosto pišejo okrajšano (na urnikih, koledarjih), včasih z velikimi tiskanimi črkami (PON, TOR, SRE ...) ali pa z malimi (pon, tor, sre ...). Takšna raba sicer ni v skladu s pravopisom, je pa vizualno večkrat bolj prepričljiva (sploh kadar imamo pred seboj časovnico, urnik ali kaj podobnega). Ali bi se raba brez pik lahko postopoma uveljavila kot enakovredna alternativa rabi s piko? Predstavljam si, da bi to lahko utemeljili s tem, da "pon" ni več razvezava leksema "ponedeljek", torej niti ni več krajšava, ampak je samostojna koda, denotat, skrajšan izraz za ponedeljek. Razmislek zaključujem z vprašanjem, če se lahko rabo brez pike že zdaj kako utemelji kot pravopisno neproblematično. Odgovor: Znamenje okrajšanosti je pika, vendar (kot smo v svetovalnici že pisali v odgovoru »Krajšanje šolskih ocen (2)«) se pojavljajo tudi okrajšave brez končne pike, in sicer gre za dva tipa: a) okrajšave, ki jih v besedilu uporabljamo vedno z okrajšavno piko, pika se opušča zgolj v posebnih besedilnih položajih (v preglednicah, na koledarjih, v spričevalih ipd.). Take so tudi okrajšave, ki jih pogosto vidimo na koledarjih – zapisi dnevov v tednu ali mesecev (pon., dec.). Pri tem tudi zapis pon na koledarju pomeni ponedeljek, težko bi govorili, da se v zavesti posameznika, ki »bere« ta koledar, dnevi v tednu pojavljajo kot pon, tor, sre ipd. V resnici jih v mislih ali pri tihem branju razvezujemo, če jih uzavestimo. b) okrajšave, ki so brez okrajšavne pike tudi v besedilu, npr. cca, nzd. Pri nekaterih okrajšavah priročniki knjižnega jezika glede rabe pike niso enotni, npr. mio, enako velja za razmerje med rabo in priročniki, npr. mrd (Gigafida 2.0) in mrd. (Fran), vendar se v tem primerih sprašujemo, ali ne gre morda bolj za simbole enot kot za »samostojne kode«, kot ste jih poimenovali. Helena Dobrovoljc (november 2020) Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.
• imena izdelkov in znamke
  4
  Topics
  4
  Posts

  

  Vprašanje: Zanima me ali se avtomobilska znamkaMini piše z veliko začetnico, saj sem v članku v Delo, zasledila, da je pisec besedno zvezo mini countryman plug-in napisal z malo začetnico. Odgovor: Pri zapisovanju imen avtomobil in avtomobilskih znamk upoštevamo člen 147 iz pravil SP 2001, ki pravi, da pišemo z malo začetnico vrstna poimenovanja industrijskih izdelkov ipd., nastala iz imen podjetij in trgovskih znamk, kadar se ne uporabljajo kot imenovalni prilastki. To pomeni, da bi zapisali: Kupil je nov avto Mini Countryman Plug-In. toda Kupil je novega minija countrymana plug-ina. To pravilo je upoštevano tudi v časniku Delo. Vendar pa je bilo ob prenovi pravopisnih pravil ugotovljeno nekaj dejstev, ki do sedaj uveljavljeno pravilo razširjajo. Ta dejstva se nanašajo na ugotovitev o večdenotativnosti lastnih imen: Če ime označuje znamko, ga pišemo z veliko začetnico. Najpogosteje se znamke uporabljamo v poziciji imenovalnega prilastka, a tudi v drugih položajih ohranjajo svojo identifikacijsko imensko funkcijo s tem pa ohrani tudi veliko začetnico. Isto ime lahko označuje tudi sam izdelek, storitev ... Če gre za ime serijskega izdelka, ga pišemo z malo ali veliko začetnico (gl. spodaj Apple, Nutella). Če gre za ime unikatnega izdelka, navadno ne izpostavljamo znamke, zapišemo pa ga z veliko začetnico (gl. spodaj Facebook). Takšen bo tudi predlog pravopisnega pravila v Pravopisu 8.0, navajamo pa nekaj zgledov iz predlogov za pravopisni slovar: ePravopis Apple -a [êpl] |podjetje|: delnice Appla; Pri Applu so predstavili novo različico iPhona |znamka|: kot prilastek, v imenovalniku računalnik Apple |izdelek znamke Apple|: navadno z malo začetnico za apple Novi Apple/apple se bo začel prodajati oktobra; živostno Svojega Appla/appla nosi vedno s seboj Nutella -a [nutéla] |znamka|: kot prilastek, v imenovalniku Obstajajo razlike med namazi znamke Nutella |kremni namaz znamke Nutella|: navadno z malo začetnico nutella ali podomačeno nutela Na policah pri nas najdemo Nutello/nutello/nutelo iz Poljske, Italije in Nemčije; kot prilastek, v imenovalniku Poznaš koga, ki ne mara čokoladno-lešnikovega namaza Nutella/nutella/nutela? Facebook -a [fêjsbúk] |podjetje|: Whatsapp in Instagram sta v lasti Facebooka; Zaposlen je pri Facebooku; kot prilastek, v imenovalniku tožba proti podjetju Facebook |spletno družbeno omrežje|: objava na Facebooku; Včeraj so imeli težave s Facebookom številni uporabniki; kot prilastek, v imenovalniku Na družbenem omrežju Facebook ima več kot 40.000 oboževalcev; v pridevniški rabi Facebook skupina variantno skupina na Facebooku; Na svojem Facebook profilu je objavil fotografijo variantno profilu na Facebooku Kot vidite, je izdelek pisan tako z malo kot z veliko začetnico. Zapis z malo začetnico je upravičen torej tudi takrat, ko govorimo o primerku serijskega izdelka – kar je pogosto mogoče zaslediti pri avtomobilih, hrani, pijači ipd. Tovarna, kjer izdelujejo minije že od leta 2001, je največja v Veliki Britaniji. Urška Vranjek Ošlak, Helena Dobrovoljc (januar 2021) Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.
• poimenovanja nagrad
  4
  Topics
  4
  Posts

  

  Vprašanje: Zanima me, ali se ime znaka kakovosti, npr. zeleni znak kakovosti, piše z malo ali veliko začetnico? Na spletnih straneh je pisan z veliko, jaz pa se sprašujem, ali ne gre pri tem za poimenovanja priznanja, ki pomeni kakovost, in se torej piše z malo. Odgovor: Zeleni znak kakovosti je ime projekta na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, v katerem lahko pedagoške ustanove, centri, šole, ljudske univerze pridobijo priznanje zeleni znak kakovosti za določen čas. Če gre za ime projekta, je upravičeno pisanje z veliko začetnico. Ker pa je nagrada, ki jo upoštevanje zahtev projekta prinaša, poimenovana enako, je – kot ste sami že ugotovili – tako priznanje smiselno pisati z malo začetnico, kot je v navadi in ustaljeno za vse tovrstne nazive, priznanja, dosežke. Z zelenim znakom kakovosti se torej ponašajo izobraževalne organizacije, ki sistematično skrbijo za svojo kakovost in kakovost svojih storitev pri izobraževanju odraslih. Sicer pa je znak kakovosti pogosto podeljen v različnih panogah, npr.: znak kakovosti ljubljanskega turizma; zlati znak kakovosti SQ znak kakovosti Rogla Z besedno zvezo znak kakovosti pa je lahko le opisana tudi kaka konkretna nagrada, npr.: Prve tri knjige o Feliksu so v Sloveniji prejele nagrado zlata hruška – znak kakovosti za knjige, namenjene otrokom in mladini. V vseh primerih je zapisana z malo začetnico. Helena Dobrovoljc (november 2020) Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.
• vikanje
  2
  Topics
  2
  Posts

  

  Vprašanje: Ali se za nagovor dveh oseb v pismu/e-pošti, ki bi ju, če bi ju nagovarjali posamično, vikali, uporablja množina (npr. pozdravljeni) ali dvojina (npr. pozdravljena)? Odgovor: V normativnih priročnikih izbira za tovrstne primere ni določena, v rabi pa se pojavljata tako dvojina kot množina. Lahko si pomagamo z razpravo Petra Weissa (2003), v kateri pravi: »Več ali tudi samo dveh oseb se v slovenščini ne da vikati (pa čeprav vikamo ali vse ali obe ali pa samo eno od njih ali njiju); za dve, ki ju vikamo ali od katerih eno vikamo, drugo pa tikamo, je treba uporabiti normalno glagolsko obliko v dvojini.« Pri tem se ohrani tudi naravni spol ogovorjenih oseb. Alenka Jelovšek (februar 2015)
• znamke
  2
  Topics
  2
  Posts

  

  Vprašanje: Ali bi se moralo v stavku globoko v zajčji luknji youtuba Youtube pisati z veliko začetnico? Odgovor: Gre za stvarno lastno ime zaščitene blagovne znamke, zato ga pišemo tako, kot je uradno registrirano: YouTube. Ker pa so dvozačetnice v slovenščini redke, se je uveljavil tudi zapis samo z eno veliko začetnico: Youtube. SP 2001 v členu 147 pravi, da imajo imena izdelkov in znamke imensko funkcijo in so zato zapisana z veliko začetnico le, če je pred njimi občnoimensko jedro (letim z letalom Boeing), sicer ne (letim z boeingom). Vendar pa znamka ohrani svojo identifikacijsko imensko funkcijo tudi v položajih, ki niso prilastki besedne zveze, in čeprav ime YouTube ne označuje le znamke, temveč tudi izdelek (s pomenom 'spletni video portal znamke YouTube'), še vedno ohrani imensko funkcijo in s tem veliko začetnico: Posnetek je objavil na YouTubu. Takšno stališče je zavzela tudi Pravopisna komisija (npr. že v odgovorih »Pisanje blagovne znamke in izdelka«) in bo tako zapisano v predlogu novih pravopisnih pravil Pravopis 8.0, ki bodo na portalu Fran objavljena 4. februarja 2021. Zapis z malo začetnico je upravičen takrat, ko govorimo o primerku serijskega izdelka, npr. avtomobilu (Kupil je novega Forda/forda.). Prav tako bi bila mala začetnica upravičena, če bi se ime te znamke poobčnoimenilo in bi z njim poimenovali kateri koli spletni video portal (ime bi postalo generično poimenovanje, kot je npr. šeleshamer) – v tem primeru bi ga pisali le z malo začetnico. Vendar pa korpusno gradivo tega za zdaj ne izkazuje. Preberite tudi odgovore: pisanje znamk in spletnih storitev. Urška Vranjek Ošlak (januar 2021)
• imena držav
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• narekovaji
  2
  Topics
  2
  Posts

  

  Vprašanje: Saj sem poiskal odgovor o narekovajih v vaših dosedanjih odgovorih, a imam vseeno vprašanje. Rad bi vaše mnenje, ali je glede narekovajev sprejemljiv način, ki ga uporabljam pri izdajanju revij in knjig pri založbi Novi svet. Narekovaje ribja kost » « uporabljam samo za premi govor. Za navednice besedila, ki ni premi govor, uporabljam vejične narekovaje “ ”, te prav tako za notranje navajanje. Če pa pridejo navednice še znotraj teh, dam enojne vejične narekovaje ʻ ʼ. Znak za apostrof mi oblikovno ni všeč. Primer: Tedaj mu je Tone zabičal: »Mar ti nisem že tolikokrat rekel: “Ne hodi mi po mojih ʻtacahʼ, saj imaš svoje!”« Odgovor: Vaš način je dobro zamišljen, izvedbo pa lahko s čisto majhnim popravkom -- s prehodom vaših angleških zgornjih vejičnih na spodnje-zgornje -- prilagodite tistemu, kar je zapisano v pravilih Slovenskega pravopisa 2001 in kar tule priporočam. V členu 460 so našteti narekovaji za slovenščino: Dvodelni narekovaj, npr. dvojni srednji (» «), enojni srednji (› ‹), dvojni spodaj-zgoraj („ “), enojni spodaj-zgoraj (, ‘) ali dvojni zgornji (" "), [...] (Dvodelni, to je parni dvojni zgornji narekovaj (" ") je nadomestek in popreproščeni približek dvojnega srednjega (» «) ali dvojnega spodaj-zgoraj („ “), tako kot poševni oklepaj / / namesto okroglega ( ) ali oglatega [ ]. V poštev pride, kadar imamo na razpolago okleščeno tipkovnico, npr. na telefonskem zaslonu. V profesionalnem tisku ga praviloma ne uporabljamo, razen če -- kot tule -- želimo prikazati njegovo neustrezno rabo.) (1) Dvojni srednji narekovaj je v slovenščini pravilo (» «); zamenjuje ga lahko dvojni spodaj-zgoraj („ “) v priporočeni obliki 99-66, pri čemer je 9 narekovaj ali apostrof v obliki vejice, 6 pa na glavo obrnjena vejica. (2) Na naslednji stopnji, pri narekovajih v narekovajih, je v dvojnem srednjem priporočljivo uporabljati enojni narekovaj spodaj-zgoraj (, ‘) v priporočeni obliki 9-6, v dvojnem spodaj-zgoraj pa enojni srednji narekovaj (› ‹). Tako se izognemo slabo preglednim kopičenjem, kot je tole: »Veliko jih bo namreč prišlo v mojem imenu in bodo govorili: ›Jaz sem‹ ali ›Čas se je približal.‹« Bolje je: [...] ,Jaz sem‘ ali ,Čas se je približal.‘« (3) Pri narekovajih v narekovajih v narekovajih si hierarhijo določite sami, le pregledna naj bo in dosledna. Pravila (člen 463) pravijo: Kadar je treba med besedilom v narekovajih navajati še kaj z narekovaji, uporabljamo drugačne narekovaje, npr. enojne, ali pa jih opuščamo, če zaradi tega ne trpi jasnost besedila [...]. Za pomenske narekovaje se v jezikoslovnih in podobnih delih uporabljajo enojni zgornji v priporočeni obliki 6-9: nem. Zeit ‘čas’ Le v sili, recimo v rokopisu, jih lahko nadomestimo s parno resico (' '), ki jo najdemo tudi na bolj revnih tipkovnicah. Resice pred objavo seveda pretvorimo v profesionalne enojne zgornje narekovaje. Računalniški programi omogočajo samodejno oblikovanje parnih narekovajev, potem ko v ustreznih kombinacijah zapišemo dvojne zgornje (") ali enojne zgornje ('). Pri tem popazimo le, da so vedno obrnjeni prav (računalniku nikoli ne zaupajmo slepo) in da je zanje v nastavitvah vedno določena slovenska raba, saj angleški narekovaji v slovenskih besedilih res niso potrebni. Računalniške kode posameznih vrst in delov narekovajev najdete v enem od prejšnjih odgovorov. Za večjo računalniško spretnost: kodo posameznega znaka lahko v programu Word vnesete ali v spustnem meniju za izbiro znaka (Word: Vstavi > Simbol > Več simbolov > Koda znaka (Unicode, šestnajstiško) ali pa neposredno v besedilo, v katerem namesto npr. dvojnega srednjega levega narekovaja » vpišete črkovno-številski izraz 00BB in takoj zatem hkrati pritisnete tipki Alt+X. (Z isto kombinacijo tipk lahko pridemo do kode katerega koli drugega posameznega označenega znaka v wordu.) Preberite še odgovor: https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/2418/dvojni-narekovaj-narekovaj-spodaj-zgoraj Peter Weiss (januar 2021)
• premi govor
  2
  Topics
  2
  Posts

  

  Vprašanje: V prevodu nekega romana je dobesedni navedek vedno zapisan ležeče, brez narekovajev. Kako je v tem primeru z ločili? Primer: No, kaj praviš?, je vprašal. Si vesela? Gumico za lase!, je vpila. Ugasni glasbo!, je ukazovala in Zapri okno!, in ko ji je babica končno dovolila ... Vem, da bi bilo pravopisno ustrezno brez vejice za citatom, ampak v tem primeru, ker ni narekovajev in so stavki vzklični ali vprašalni ter se končajo z vprašajem ali klicajem, se potem zdi težje berljivo/razumljivo. Je pa to verjetno vendarle edini dovoljeni način, torej: No, kaj praviš? je vprašal. IN Gumico za lase! je vpila. Zanima me, ali bi lahko v takih primerih ostala tudi vejica ali to pač v nobenem primeru ni dovoljeno, ne glede na odsotnost narekovajev. Odgovor: V slovenskem pravopisu se je uveljavilo načelo, da se pri premem govoru, če mu sledi spremni stavek, pred (desnim) narekovajem na koncu navedka (citata) namesto pike piše vejica, medtem ko druga ločila (vprašaj, narekovaj, tri pike ...) ostanejo, npr.: »No, kaj praviš?« je vprašal. Temu načelu bo zaradi navajenosti bralcev in piscev dobro slediti. Načelo v nemškem pravopisu je za tak položaj drugačno: pred desnim narekovajem piko opustimo, druga ločila ostanejo, za narekovajem pa se v vsakem primeru piše vejica. Pri zapisovanju premega govora v slovenščini brez narekovajev, ki jih nadomešča drugačna, v tem primeru ležeča vrsta tiska (pa tudi ta ni nujna, le bolj nazorna, saj tudi primere z nepravim premim govorom, ki se pišejo brez narekovajev, praviloma dobro razumemo), je priporočljiva raba golih vprašaja, klicaja ali treh pik, brez vejice za njimi, takole: No, kaj praviš? je vprašal. Si vesela? No, kaj praviš? je vprašal. Si vesela? Srečno, je pozdravila. (Tu je vejica ležeča, tako kot sta v tem položaju ležeča vprašaj in klicaj ali bi bila pika, ki jo nadomešča vejica.) Srečno, je pozdravila. Gumico za lase! je vpila. Ugasni glasbo! je ukazovala in Zapri okno!, in ko ji je babica končno dovolila ... Gumico za lase! je vpila. Ugasni glasbo! je ukazovala in Zapri okno!, in ko ji je babica končno dovolila ... V zadnjih dveh primerih se vejica za klicajem zagotovo piše, ker stoji ne med poročanim govorom in spremnim stavkom, ampak za poročanim govorom, za katerim se besedilo nadaljuje v isti povedi, z malo začetnico: in ko ... Peter Weiss (april 2020)
• poimenovanja iger
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• poimenovanja kart
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• pisanje števil z besedami
  3
  Topics
  3
  Posts

  

  Vprašanje: Morda niti ne gre za vprašanje pravilnosti, temveč bolj sloga, pa vseeno: je pravilneje/lepše (v časopisu, reviji ...) zapisati 42 tisoč ali 42.000? Nekje sem namreč prebrala, da prva, »polovična« različica ni ustrezna. Odgovor: Pri vašem vprašanju gre res za vprašanje sloga. Obe možnosti, ki ju navajate, sta z vidika pravilnosti enakovredni, vendar pa je izbira povezana tudi s tehničnostjo ali leposlovnostjo besedila: v matematičnem priročniku zlepa ne bo zapisano 42 tisoč (tako kot tudi ne ena + ena = dve) in v leposlovju spet zlepa ne 42.000. Pravila Slovenskega pravopisa 2001 tovrstnih možnosti zapisa števil s kombinacijo številke in besede ne obravnavajo. Pravopisna komisija, ki pripravlja prenovljena pravopisna pravila, pa je v predlogu pravil predvidela tudi tovrstne zapise. V poglavju o pisnih znamenjih (člen 9) lahko preberete, da "[š]tevila in dele števil pogosto zapisujemo z besedami ob navajanju tisočev in milijonov (41 tisoč kubičnih metrov, 10 milijonov prebivalcev)". Vprašanje, kaj je lepše, je drugotnega pomena, saj bi vam na to vprašanje vsak odgovoril po svojem občutku. Katerega izmed zapisov boste izbrali v besedilih, je prepuščeno vam, opozorimo le, da naj bo zapis števil v besedilu poenoten. Možnosti, med katerimi lahko izbirate, je več (vrstni red ni povezan s pravilnejšimi ali lepšimi izbirami): 42.000 42 tisoč 42 000 dvainštirideset tisoč (ta možnost je pogostejša pri nižjih številih) Možnost (s presledkom) je sicer priporočena po ISO standardih, vendar pa je povezana s težavami v besedilu, saj se tri ničle pogosto pojavijo v drugi vrstici, če namesto navadnega presledka ne uporabimo nedeljivega. Tega vnesemo v besedilo z ukazom Control + Shift + preslednica v sistemu Windows, z ukazom Alt + Shift + preslednica v sistemu macOS ali AltGr + preslednica v sistemu Linux. Manca Černivec, Peter Weiss, Helena Dobrovoljc (december 2020)
• predložna imena
  1
  Topics
  1
  Posts

  

  Vprašanje: »V letu 2020 nas čaka preobrat, v februarju bomo organizirali delavnice, hiša je bila zgrajena v času secesije …« Nekateri lektorji so mi dejali, da je takšen način napačen, in mi svetovali, naj zamenjam: »Leta 2020 nas čaka preobrat, februarja bomo organizirali delavnice, hiša je bila zgrajena med secesijo …«? Kateri način je pravilen ali pa morda kar oba? Odgovor: Samostalnik leto najpogosteje nastopa v vlogi jedra samostalniške zveze, na mestu desnega prilastka pa je letnica, npr. Leta 1899 je izšel prvi pravopis. Pod vplivom angleščine se je v slovenščini in tudi drugih jezikih (npr. v zborni nemščini odsvetujejo im Jahr prav zaradi angleškega vpliva) razširila raba predložne zveze: V letu 1899 je izšel prvi pravopis. Predložna zveza je obveljala za slogovno slabšo možnost, saj je predlog v takih primerih obvestilno nepotreben. Normativni priročniki (SSKJ in pravopisni slovar) sicer zveze ne prepovedujejo ali odsvetujejo. V SSKJ tako najdemo tudi zglede kot Vojna se je končala v letu 1945., pravopis pa jo obravnava kot povsem nevtralno: leto: iz leta, po letu, v letu, pred letom 1991 Morda velja omeniti, da SSKJ usmerja k nepredložni rabi le ob ponazarjanju rabe pri starem latinskem načinu datiranja Anno Domini 1664: v letu Gospodovem 1664 --> leta 1664. Sicer bi se bilo mogoče izraziti tudi: leta Gospodovega 1664. Z zvezo v letu ni nič narobe, je pa predlog pogrešljiv, podobno kot v zvezah: to leto bo diplomiral – letos bo diplomiral kosijo petkrat na leto – kosijo petkrat letno Enako velja za zveze s samostalnikom mesec: v mesecu januarju – januarja. Opozoriti pa je treba, da pri vseh naštetih zvezah mehanično popravljanje navidez redundantnih predložnih zvez lahko vpliva na razumevanje, zato ga odsvetujemo, še zlasti to velja za zvezo v času. Tu se glede slogovne preobloženosti z zgornjima zvezama v letu in v mesecu lahko primerja le tip v času počitnic – med počitnicami. Helena Dobrovoljc (februar 2020) Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.
• poimenovanja praznikov
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• nenaselbinska imena
  1
  Topics
  1
  Posts

  

  Vprašanje: V tej temi ste odgovorili na vprašanja o veliki/mali začetnici za praznik sveti trije kralji. V vseh primerih se je del imena praznika (trije kralji) pisal z malo začetnico. https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/784/imena-praznikov-sveti-trije-kralji Zanima pa me, zakaj se v imenih krajev, kot sta Sv. Trije Kralji v Slovenskih goricah in Vrh svetih Treh Kraljev ta del (trije kralji) piše z veliko začetnico, čeprav se v osnovi piše z malo? V primeru, če ime kraja vsebuje večbesedno nenaselbinsko ime, ki ga vsebuje tudi ime zgornjega kraja (Slovenske gorice), se tudi v imenu kraja neprvi del nenaselbinskega dela piše z malo začetnico. Podobni primeri: Šempeter v Savinjski dolini, Miklavž na Dravskem polju, Lenart v Slovenskih goricah ... Kako to, da so imena, kot so sveti trije kralji, izjema in se v imenih krajev pišejo z veliko začetnico, čeprav se v recimo imenu praznika pišejo z malo? Odgovor: Po veljavnem pravopisu iz leta 2001 pišemo naselbinska imena z veliko začetnico v vseh enotah, izjema so vas, mesto, trg, selo, selce, vasca, vesca, naselje in predlogi ter vezniki, če niso na začetku imena, npr. Stara vas, Novo mesto, Stari trg, Opatje selo, Most na Soči … Ker v Republiki Sloveniji velja, da ima vsako mesto svoje ime, morajo imeti enaka imena tudi identifikacijski ali razlikovalni dodatek, ki ga pišemo v skladu s pravilom za te dodatke: Slovenske gorice so nenaselbinsko ime in gorice so občna beseda; enako velja za Lovrenc na Dravskem polju. Če bi se ime glasilo Loka pri Zidanem Mostu, je Zidani Most kot razlikovalni dodatek pisan v skladu s pravili za naselbinska imena, saj je ime naselbine/kraja. Sv. Trije Kralji so naselbinsko ime ali ime kraja, v Slovenskih goricah je razlikovalni dodatek, pisan v skladu s pravili za nenaselbinska imena. Tako bi z velikimi začetnicami pisali tudi Vrh Svetih Treh Kraljev, ker gre za naselbino/kraj, konkretno vasico. Imen s temi sestavinami je v RS kar nekaj. Predsednik Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade RS Matjaž Geršič navaja kar nekaj različnih, kakor so zapisani v bazi REZI: (a) Vrh Sv. Treh Kraljev – ime naselja v merilu 1 : 25000 (b) Vrh Treh Kraljev – vrh, vzpetina, planota v merilu 1 : 5000 (c) Sveti Trije Kralji – cerkev, sakralni objekt v merilu 1 : 25000 (č) Sv. Trije Kralji – cerkev, sakralni objekt v merilu 1 : 5000 In še razlaga ob imenih: (a) Ime naselja smo pojasnili že zgoraj. (b) Ker je vrh/vzpetina in je nenaselbinsko ime, bi ga morali pisati kot Vrh Treh kraljev, saj so mišljeni z zvezo Trije kralji pravzaprav Sveti trije kralji, religijsko ime in ne ime npr. treh evropskih kraljev, ki so se na tem vrhu morda srečali. V zemljepisnih imenih nastopa seveda religijsko ime in ne poimenovanje praznika. Ob tem pojasnimo še razliko med religijskim imenom in poimenovanjem praznika: Religijsko ime je Sveti trije kralji (skrajšano: Trije kralji), to ime nastopa tudi v krščanskem prazniku, ki se glasi praznik Svetih treh kraljev. Če se občnemu določilu praznik pri poimenovanju odrečemo, se prazniku reče tudi sveti trije kralji (z elipso, kakor je označeno v ePravopisu). O drugih poimenovanjih (Gospodovo razglašenje ipd.) tudi v odgovoru: Imena praznikov: sveti trije kralji. (c in č) Enako velja za imena cerkva, ki jih zapišemo: cerkev Svetih treh kraljev ali Sveti/Sv. trije kralji ali cerkev Treh kraljev ali Trije kralji. Načelo »vse sestavine krajevnih imen pišimo z veliko« je včasih težko uzavestiti, če so sestavine navadne občne besede (Dolnja Težka Voda, Meljski Hrib), a nam je precej v pomoč pri presoji zapisa velike začetnice. Helena Dobrovoljc (maj 2020)
• pika
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• znak za odstotek
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• citati
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• imena tujih mest
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• poimenovanja bolezni
  2
  Topics
  2
  Posts

  

  Vprašanje: Pri pisanju bolezni z veliko začetnico me moti predvsem to, da jo s tem nekako povzdignejo, ji podelijo večjo moč, jo napravijo »bolj stvarno«, dejansko ustvarijo neke vrste »entiteto« ... Odgovor: Poimenovanja bolezni se v slovenščini pišejo tako kot prazniki (božič) in jedi (dunajski zrezek), torej z malo začetnico: gripa, angina, pljučnica in podobno. V vseh naštetih kategorijah pa se pojavljajo tudi poimenovanja, ki so sestavljena iz izlastnoimenskega pridevnika na -ov/-ev ali -in in jedra zveze, ki jih pišemo v prvi sestavini z veliko začetnico – taka je npr. Parkinsonova bolezen, med prazniki npr. Prešernov dan in kot poimenovanje jedi Karađorđev zrezek. Pri praznikih in jedeh je takih poimenovanj malo, a število bolezni, sindromov in drugih obolenj, imenovanih po njihovih odkriteljih, se hitro množi, zato v rabi najdemo vedno več zvez, katerih izhodišče je lastno ime ali več lastnih imen: Kawasakijev sindrom, Sjögrenov sindrom, Creutzfeld-Jakobova bolezen in podobno. Zdravniki oz. medicinska stroka uporabljajo dosledno veliko začetnico, naši slovarji pa kažejo omahovanje: SSKJ v svoji prvi izdaji leta 1970 uslovarja zapise z veliko začetnico npr. Bangova bolezen, kasneje Slovenski pravopis 2001 uvede dvojnični zapis, da bi zadostil slovnični normi, ki kaže na vrstni pomen prvotno svojilnega pridevnika: alzheimerjeva tudi Alzheimerjeva bolezen; že druga izdaja SSKJ (2014) pa je zaporedje dvojnic obrnila in dala prednost z veliko začetnico pisanim pridevnikom: Alzheimerjeva bolezen in alzheimerjeva bolezen. Omenimo še žargonsko in pogovorno rabo: z malo začetnico se piše pisno podomačeni samostalnik alchajmer ali nepodomačeno zapisan Alzheimer v pomenu 'Alzheimerjeva bolezen', npr. v povedi alchajmerja ima. Pri pripravi novih pravopisnih pravil smo natančno preučili tudi možnost ukinitve dvojične norme, a smo se po pregledu odločitev v medicinski stroki, ki dosledno piše veliko začetnico, tudi zaradi lažjega prepoznavanja posameznih različic bolezni odločili, da bomo skušali uskladiti pravopisne oziroma slovnične ter terminološke odločitve. Zato se za samó malo začetnico v teh primerih odločamo le tedaj, ko je izlastnoimenski pridevnik tako podomačen, da se izgubi identifikacijska vez z imenom v podstavi, npr. če bi Sjögrenov sindrom pisali šjegrenov sindrom, za kar pa pri pisanju strokovnih besedil ni nobene osnove. Teorija knjižnega jezika nas zavezuje pri normativnih odločitvah upoštevati prevladujočo normo, še zlasti, če je ta tako brezizjemno uresničena v strokovnih krogih, kot je pisanje imen bolezni v omenjenih zvezah. Opozorim naj še na pomen velike začetnice v slovenskih besedilih. Res je nekdaj veljalo, da se pišejo z veliko začetnico (poleg osebnih, zemljepisnih in stvarnih lastnih imen ter pridevnikov iz njih) tudi vse tiste entitete, ki jim pripisujemo poseben pomen. Tako so naši pisci po 2. svetovni vojni pisali z veliko začetnico tudi Oktober, če je bila mišljena 'oktobrska revolucija', z malo pa tudi čisto prava »imena«, če ta niso bila v skladu s prevladujočo ideologijo (gestapo, abwehr). Čeprav se taka ideološka ali socialna začetnica danes vrača v rabo (npr. ob vikanju ...), pa je povezava med veliko začetnico in povzdigovanjem poimenovanega stvar preteklosti ali zelo ozkih krogov. Helena Dobrovoljc, Peter Weiss (oktober 2020) Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.
• imena virusov
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• imena študijskih smeri
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• imena študijskih programov
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• imena šolskih predmetov
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• poimenovanja strokovnih področij
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• stični vezaj
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• nestični vezaj
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• znak za množenje
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• podpis
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• ločilo med naslovom in podnaslovom
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• matematična znamenja
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• pisanje kategorij
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• citirana poved
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• sklicevanje na slike in preglednice
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• zapisnik
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• izpostavna znamenja
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• opominjaj
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• opuščaj
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• predimek
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• narekovaj
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• pisanje (častnih) in drugih nazivov
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• imena univerz
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• imena mejnih prehodov
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• transkripcija
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• španski jezik
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• imena regijskih parkov
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• imena vrtčevskih skupin
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• preglednice
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• prevedena tuja imena
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• imena vladarjev
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• izrazi spoštovanja
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• imena cerkva
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• ločila pri matematiki
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• arabska imena
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• imena jezikov
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• imena povodij in porečij
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• poševnica
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• abecedna razvrstitev
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• imena s predimki
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• pristavčna vejica
  1
  Topics
  1
  Posts

  

  Vprašanje: Bi bil pravopisno ustrezen sledeči zapis brez vejice pred navajanjem datuma, in sicer Vesela bova, če boste z nama na najin poročni dan 20. 5. 2011? Odgovor: Vaše vprašanje odpira zelo zanimivo dilemo. Trenutni slovenski pravopis v členu 303 določa: Če je lastno ime določilo pred njim stoječe besedne zveze, ga od nje ločimo z vejico, kadar domnevamo, da zveza naslovniku tega imena ne napoveduje samoumevno: Največji slovenski pesnik, France Prešeren, se je rodil v Vrbi, sicer pa ne: Največji slovenski pesnik France Prešeren se je rodil v Vrbi. Zgled ni najbolj posrečen (zakaj ne, si lahko preberete tukaj), poleg tega pa pravilo zadeva le lastnoimenske zveze, pri katerih pisec vsakokrat presodi, ali je istovetnost občnoimenskega poimenovanja (v tem primeru 'največji slovenski pesnik') in imena ('France Prešeren') bralcu kristalno jasna ali ne. Če domneva, da mu ni, lahko uporabi vejice in ime zapiše kot pristavek (tj. del povedi, v katerem je isti denotat poimenovan še z drugimi besedami): Najmlajši kanonizirani papež, Pij X., je naredil vse, kar je mogel, da bi preprečil začetek vojne leta 1914. Taka raba po novejših opažanjih ni vedno izkazana; pisec lahko vejice tudi opusti in iz imena naredi desni prilastek, pa čeprav ne gre za splošno znano občnoimensko oznako osebe (taka neraba vejic prevladuje npr. v publicistiki). Sodeč po gornjem pravopisnem pravilu pa naj bi bil desni prilastek sicer v rabi le, kadar je istovetnost prvega dela besedne zveze in lastnega imena naslovniku jasna (in bi lahko ime tudi izpustili, pa bi ga bralec zlahka dopolnil iz lastnega védenja), npr.: Trenutni papež Frančišek pravi, da je raj odprt za vsa božja bitja. Pri zapisu datumov se je uveljavila nekoliko drugačna konvencija, in sicer jih za poimenovanjem dneva vedno zapišemo kot pristavke (ne glede na to, ali predvidevamo, da je bralcu jasno, za kateri datum gre, ali ne). En in isti dan v prvem delu tako poimenujemo z imenom dneva v tednu, v drugem delu (med vejicama) pa z natančnim datumom, npr.: V petek, 22. 5. 2020, bo knjižnica odprta od 8.00 do 15.00. V vašem zgledu pa ne gre za tovrstni primer. Zvezi "poročni dan" bi lahko namreč namesto datuma sledilo tudi poimenovanje dneva v tednu, ki bi zvezo "najin poročni dan" pomensko natančneje določilo (primer je zgolj hipotetičen, zato zvezdica spredaj): *Vesela bova, če boste z nama na najin poročni dan soboto. Lahko pa bi tvorec dejstvo, da gre za soboto, seveda zapisal tudi za vejico -- kot pristavčno pojasnilo: *Vesela bova, če boste z nama na najin poročni dan, (tj. v) soboto. Tudi datum, ki je zgolj drugo poimenovanje za to isto "soboto", bi po tej logiki torej lahko zapisali brez vejice (kot desni prilastek pred njim stoječe zveze) ali pa za vejico (kot pristavčno pojasnilo). Bi pa primera različno prebrali: Vesela bova, če boste z nama na najin poročni dan 20. 5. 2011. = [dvajseti peti dva tisoč enajst -- KATERI dan?] Vesela bova, če boste z nama na najin poročni dan, 20. 5. 2011. = [dvajsetega petega dva tisoč enajst -- KDAJ?] Tina Lengar Verovnik (maj 2020)
• imena dokumentov
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• ledinska imena
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• hebrejska imena
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• pisanje desetletij
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• ločila vrinjenih povedi
  7
  Topics
  2
  Posts

  

  Vprašanje: Ali gre v naslednjem primeru za vrinjeni stavek, zaradi česar bi morala biti pred besedno zvezo »v skladu« vejica, ali ne? V zvezi z dokumenti smo prosilcu, v skladu s petim odstavkom 6. člena zakona, posredovali napotilo ... Odgovor: V vašem primeru vejice niso potrebne, so pa mogoče. Če jih zapišete, naredite iz dela besedila med njimi t. i. izpostavo. Ta nastane kot posledica hotene odločitve avtorja, da del besedila izpostavi in ga s tem bodisi poudari bodisi nakaže, da je vsebinsko manj bistven. Ne gre torej za skladenjske razloge, zaradi katerih bi morali postaviti vejice, kakor je pri »pravem« vrinjenem stavku. Razen vejic lahko za označitev izpostavljenega dela uporabite tudi pomišljaje, ki besedilo navadno poudarijo, ali oklepaje, ki nakažejo, da gre zgolj za dodano informacijo. Torej bi vašo poved lahko zapisali: V zvezi z dokumenti smo prosilcu, v skladu s petim odstavkom 6. člena zakona, posredovali napotilo ... V zvezi z dokumenti smo prosilcu – v skladu s petim odstavkom 6. člena zakona – posredovali napotilo ... V zvezi z dokumenti smo prosilcu (v skladu s petim odstavkom 6. člena zakona) posredovali napotilo ... Lahko pa poved seveda napišete brez vsakršnih ločil. V tem primeru je sklic na konkretni odstavek konkretnega zakona bistvena sestavina vsebine povedi, ki ni niti poudarjena niti ni vsebinsko manj pomembna: V zvezi z dokumenti smo prosilcu v skladu s petim odstavkom 6. člena zakona posredovali napotilo ... Tina Lengar Verovnik (avgust 2020) Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.
• korejska pisava
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• imena z vrstilnim števnikom
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• simboli
  1
  Topics
  1
  Posts

  

  Vprašanje: Kako zapišemo »osem ur, pet minut, dve sekundi« s števkami, simbolom pa ločiloma: 8h5'2" ali 8h05'02" (najbrž brez presledkov In najverjetneje ne 08h05'02")? Odgovor: V predlogu pravopisnih pravil Pravopis 8.0 za javno razpravo, ki ga najdete na portalu Fran v zavihku »Zbirke«, je tudi poglavje »Zapis ure in časa« (člen 12). V njem najdete priporočene zapise tako ure kot izmerjenega časa. Da je neka dejavnost trajala osem ur, pet minut, dve sekundi, bi najobičajneje zapisali tako, da med vrednostmi za ure in minute ter minute in sekunde zapišemo stično dvopičje: 8:05:02 V tem primeru pred enomestnimi števili pišemo na mestu desetic ničle. Če se odločite za zapis minut z opuščajem za številko in za zapis sekund z dvema opuščajema za številko, boste zapisali brez ničel in ločeno (s presledkom) vsako enoto: 8h 5' 2'' Nestičnost teh dveh znamenj potrjuje tudi učbenik Mikrotipografija Klementine Možina (2019), v katerem je opozorjeno tudi na razlike pri stičnosti med slovensko (evropsko) in ameriško prakso (slika), toda le za primere, ko navajamo stopinje, ne pa ur. Zapis simbola h za uro Zapis simbola h za uro je v priročnikih pogosto prezrt, čeprav ga uporabljamo kar pogosto. V predlogu ePravopisa, novega pravopisnega slovarja na portalu Fran, ki ponazarja pravopisna pravila, hkrati pa se kot rastoči slovar sproti dopolnjuje, je povedano, da je pri zapisu ure simbol h navadno nadpisan, vendar pa nas novi mediji, v katerih tvorimo večinoma elektronska besedila z napravami, pri katerih nismo vešči zapisov nad osnovno linijo, prepričujejo v izenačitev linije zapisa pri številu in simbolu, npr. pri zapisu izmerjenega časa, najpogosteje v strokovnih (tehničnih) besedilih: Trajanje postopka: 8h 5' 2'' ? Trajanje postopka: 8 h 5' 2'' Odprto pri tem ostaja vprašanje stičnosti, saj je nadpisani h navadno stičen s številko, enako kot opuščaj za minute, ko pa je h zapisan v isti liniji kot številka, bi pričakovali zapis s presledkom, saj simbole zapisujemo nestično s številkami. Simbol h nastopa tudi pri zapisu merskih enot, tu vedno v isti liniji s števili, npr. 12 km/h, 200 kg/h. Enako velja, da je h stičen, ko gre za uro dneva, tj. ob 8h. Za konec je treba opozoriti še, da je priporočljivo v položajih, ko krajšanje zapisa ni potrebno, namesto simbola h raje uporabljati načine, ki so v zapisovalnem nizu poenoteni. Na primer v zapisu: Potovalni čas Maribor–Planica (218 km): običajno 2 uri 17 minut, v času poletov 5 ur 42 minut Krajše: Potovalni čas Maribor–Planica (218 km): običajno 2h 17 min, v času poletov 5h 42 min Potovalni čas Maribor–Planica (218 km): običajno 2h 17 min, v času poletov 5h 42 min Redkeje se odločamo za zapis časa v decimalni obliki. Če uporabimo decimalno vejico, število za decimalno vejico ne predstavlja minut, temveč desetine ali stotine ure (npr. 0,5h je 30 minut): Potovalni čas Maribor–Planica (218 km): običajno 2,28 ure, v času poletov 5,7 ure Helena Dobrovoljc, Tina Lengar Verovnik (januar 2021)
• imena z vezajem
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• dvojezičnost
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• imena avtomobilov
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• imena cest
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• tri pike
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• imena spletnih portalov
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• decimalna vejica
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• podpičje
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• latinska imena
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• grška imena
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• imena indijanskih plemen
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• imena okrajev
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• imena pisav
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• ruska imena
  1
  Topics
  1
  Posts

  

  Vprašanje: Ali obstaja seznam standardiziranih imen tujih mest v slovenščini? Naprimer, Toljati ali transliterirano iz cirilice Toljatti, naj ne bi podvajali? Zanimajo ruska, ukrajinska mesta in t.n., bivša Sovjetska zveza. Odgovor: V slovenščini se imena tujih mest puščajo nepodomačena, če pa jih prečrkujemo iz ciriličnih pisav, jih zapišemo tako, kot jih izgovorimo. Popolnega seznama tako podomačenih mest ni mogoče dobiti, imamo pa nekaj delnih seznamov, do katerih vas vodijo povezave, npr.: 1. Seznam oz. Slovar slovenskih eksonimov na portalu Termania 2. Izpis ruskih zemljepisnih imen iz Slovenskega pravopisa 2001 na portalu Fran 3. Seznam ruskih mest, ki jih najdete na slovenski Wikipediji, ni jezikoslovno pregledan in ne standardiziran. Pravopisni problem mesta Toljati, ki je tudi na Wikipediji, v drugih naštetih virih pa ga ni, je zanimiv in kot mnogokrat povezan s trkom dveh kultur. Rusi so mesto Stavropol leta 1964 preimenovali v Толья́тти (Toljatti) v čast italijanskemu komunistu Palmiru Togliattiju. Vendar se v različnih jezikih sveta zdaj piše mesto v skladu z izgovorjavo: angl. Tolyatti, nem. Toljatti, hkrati pa se opozarja tudi na dvojnično možnost Togliatti. Zakaj t v slovenskem imenu Toljati ni podvojen? Ker v slovenščini izgovorimo le en t [toljáti], rusko [taljáti], dva enaka soglasnika izjemoma v občnih besedah na morfemskih mejah, npr. oddih, brezzobi tiger ... Za ruska imena velja pravilo Slovenskega pravopisa 2001 v členu 1113, da ohranjamo le podvojene samoglasnike, ne pa soglasnikov. Izjema so podvojitve v priimkih. Vendar se raba nagiba k enojim soglasnikom: Spasski (94 pojavitev v Gigafidi 2.0) nasproti Spaski (198 pojavitev). Akanje Opozorimo še, da ruske »samoglasnike nasploh izgovarjamo tako, kakor jih pišemo« (SP 2001, člen 1113), zato tudi ne akamo: po zgledu Москва [maskvá] – Móskva, tudi Толья́тти [taljáti] – Toljáti. Helena Dobrovoljc (julij 2020)
• ukrajinska imena
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• imena z določilom
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• imena praznikov
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• zodiakalna znamenja
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• imena organov
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• prva beseda v povedi
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• imena regij
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• imena zgodovinskih dogodkov
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• imena zdravil
  1
  Topics
  1
  Posts

  

  Vprašanje: Zanima me vir in podrobnejši opis za uspavalo dial, ki sem ga našel v Pravopisu, medtem ko na spletu za ta pojem ne najdem drugega kot blagovno znamko Henklove kozmetike. Odgovor: Imena zdravil so bila v starejših pravopisih in so tudi še v aktualnem – Slovenskem pravopisu 2001 pisana z malo začetnico, s čimer so bila izenačena s poimenovanji zdravilnih učinkovin. Po eni strani je k temu navajala jezikoslovna doktrina, ki se je velike začetnice izogibala zaradi bojazni pred prevelikim vplivom nemščine in angleščine, po drugi strani pa je bilo v preteklosti v obtoku manjše število zdravil, katerih imena so pogosto postala generična: tako je bil nekoč aspirin sopomenka za protibolečinsko zdravilo, apavrin za pomirjevalo (kasneje še persen), valij (ind. ime Valium) za zdravljenje anksioznosti in podobno. Danes – tudi zaradi zakonskih določil o industrijski lastnini – v formalnih pisnih položajih (kamor npr. leposlovje ne spada) upoštevamo drugačna pravila, ki jih v aktualnem pravopisu iz leta 2001 še ni. Med drugim tudi zaradi takih sprememb posodabljamo pravopisna pravila. Torej: zdravila, ki se imenujejo Lekadol, Daleron, Panadol ... (velika začetnica), imajo med zdravilnimi učinkovinami tudi paracetamol ali drugače – acetaminofen (mala začetnica). V SP 2001 je med iztočnicami uspavalo dial, za katerega ne vemo: (1) ali je skrajšano ime za dialilbarbiturat (torej zdravilno učinkovino) in ga pišemo po današnjih pravnih merilih z malo začetnico, ali (2) industrijsko ime nekega zdravila (zato pisano z veliko začetnico: Dial), ki je morda bilo aktualno v šestdesetih ali sedemdesetih letih, kasneje pa je izginilo. Vsekakor danes zdravilo ni več znano. Vir za uslovarjenje je bila listkovna kartoteka, pripravljena za SSKJ, a v SSKJ beseda ni bila vključena: Zapis v listkovni kartoteki SSKJ Helena Dobrovoljc (marec 2020) Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.
• imena mednarodnih povezav
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• naselbinska imena
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• astrološka znamenja
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• domišljijska imena
  2
  Topics
  2
  Posts

  

  Vprašanje: V knjigi pravljic iz leta 1998, Mladinska knjiga (Pravljičar) je snežna kraljica napisano vedno z malo začetnico. A tukaj ne gre za lastno ime, a je snežna kraljica le to kar ona je, njeno ime pa je drugačno? Npr. je mišljeno snežna kraljica Ana ali bi moralo biti pravilno napisano Snežna kraljica? Odgovor: Imena pravljičnih junakov v slovenščini večkrat povzročajo težave pri zapisu velike ali male začetnice, zlasti kadar se prekrivajo z naslovom literarnega dela. Obširneje o tem vprašanju je bilo že razloženo tukaj: Imena pravljičnih junakov in raba začetnice. Poimenovanje snežna kraljica je v osnovi občno poimenovanje (kot npr. kraljica vil) – v Andersenovi pravljici izhaja iz poimenovanja kraljica belih čebel ( = snežink). Zlasti v drugem poglavju pravljice, kjer babica Kaju in Gerdi pripoveduje navedeno zgodbo o snežni kraljici kot največji od snežink, je torej zapis z malo začetnico ustreznejši. Ker pa je v naslednjih poglavjih lik antropomorfiziran, je razumljivo razumevanje tega vrstnega poimenovanja kot enodelnega večbesednega lastnega imena, ki se zapisuje kot Snežna kraljica, zlasti ker v zgodbi ne izvemo njenega dejanskega imena. (Razliko v zapisu med drugim in ostalimi poglavji najdemo npr. v naslednjem španskem prevodu pravljice, kjer je snežna kraljica najprej zapisana kot občno ime, v nadaljevanju pravljice pa kot lastno ime.) Dvojnost razumevanja se odraža tudi v prevodih v različne jezike: tako je po Wikipediji v angleščini (the Snow Queen), ruščini (Snežnaja koroleva) in španščini (la Reina de las Nieves) poimenovanje obravnavano kot lastno ime, v italijanščini pa kot občno ime (la regina delle nevi). Tudi v danskem jeziku najdemo oba načina zapisa: na spletni strani, posvečeni H. C. Andersenu, najdemo v besedilu pravljice zapisano kot občno ime (snedronningen), v povzetku pa kot lastno ime (Snedronningen). Danski primer bi kazal, da je šlo v izvirniku (ki so mu verjetno sledili tudi prevajalci slovenske izdaje Mladinske knjige) res za občno poimenovanje, vendar se je to skozi desetletja vse bolj dojemalo kot lastno ime. Snežna kraljica pa ni edini primer takšnega poimenovanja v slovenščini. Podoben, a manj znan je npr. zahodna vešča iz Čarovnika iz Oza, ki je v angleščini prav tako zapisana z velikimi začetnicami (the Wicked Witch of the West), v različnih slovenskih besedilih pa jo najdemo zapisano tako z veliko (zlasti ko gre za lik v predstavah) kot z malo začetnico (Zahodna vešča, Čarovnica Zahoda : zahodna vešča, zlobna čarovnica zahoda). Če vrstnemu poimenovanju kot jedru besedne zveze sledi ime v vlogi imenovalnega prilastka, kot ste napisali v primeru snežna krajica Ana, je raba velike začetnice upravičena le pri prilastku. O imenovalnem prilastku tudi v Slovarčku jezikoslovnih izrazov (SP 2001, člen 1135): imenovalni prilastek nepregibni prilastek desno od odnosnice, npr. hotel Turist (rod. hotela Turist), zdravilišče Radenci (rod. zdravilišča Radenci), črka b (rod. črke b), število 3/tri (rod. števila 3/tri) Alenka Jelovšek (januar 2021) Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.
• imena jedi
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• imena rastlin
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• vrstilna pika
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• imena uredb in direktiv
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• alinejno naštevanje
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• tilda
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• znak za taktovske načine
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• skrajšana lastna imena
  1
  Topics
  1
  Posts

  

  Vprašanje: Zanima me, kako bi zapisali naslednje skrajšane naslove predpisa, katerega polno uradno ime se glasi: Uredba (ES) št. 862/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o statistiki Skupnosti o migracijah in mednarodni zaščiti ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 311/76 o zbiranju statističnih podatkov o tujih delavcih polni uradni naslov brez datuma in subjekta, ki je predpis sprejel: U/uredba (ES) št. 862/2007 o statistiki Skupnosti o migracijah in mednarodni zaščiti ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 311/76 o zbiranju statističnih podatkov o tujih delavcih skrajšani naslov, sestavljen iz vrste akta, številke in nekaj besed iz polnega naslova: U/uredba (ES) št. 862/2007 o statistiki Skupnosti o migracijah in mednarodni zaščiti skrajšani naslov, sestavljen iz vrste akta in številke: U/uredba (ES) št. 862/2007 skrajšani naslov, sestavljen iz vrste akta in nekaj besed iz polnega naslova: U/uredba o statistiki Skupnosti o migracijah in mednarodni zaščiti In še drugi del vprašanja: Kako je z veliko začetnico pri lastnih imenih, kadar pred njimi stoji kazalni zaimek? Je velika začetnica v naslednjih dveh primerih upravičena? Sporazum, sestavljen v 11 uradnih jezikih Evropske unije (španščina, danščina, nemščina, grščina, angleščina, francoščina, italijanščina, nizozemščina, portugalščina, finščina, švedščina) je bil objavljen v UL L 97, 30.3.1998, str. 2. Češka, estonska, latvijska, litovska, madžarska, malteška, poljska, slovaška in slovenska različica so objavljene v tem Uradnem listu Evropske unije. Na podlagi [ … ] ZZVZZ in ZUTPG) [ … ] objavlja Zavod v tem Uradnem listu RS javni razpis programa izvajanja šolanja psov vodičev slepih zavarovanih oseb. Odgovor: Velika začetnica je pri stvarnih lastnih imenih odvisna od splošne seznanjenosti z načinom krajšanja, saj le ta omogoča nedvoumno razumevanje sporočila. Zato v odgovorih pogosto poudarjamo in smo (npr. tule: Kako pisati skrajšana imena) že zapisali, da je v splošni rabi krajšanje sprejemljivo za uveljavljene primere, npr.: Akademija za Slovenska akademija znanosti in umetnosti, ne pa tudi za pedagoška, glasbena ali kaka druga akademija, Cerkev za Katoliška cerkev, Unija za Evropska unija, Združeni narodi za Organizacija združenih narodov, Matica za Slovenska matica (slednje pa že izginja iz rabe), Komisija za Evropska komisija, Svet za Svet Evropske unije. Odgovor na prvi del vprašanja se torej glasi: Za priložnostno krajšanje v specializiranih besedilih je dovolj dogovor v skupini, ki ta besedila tvori, uporablja, se nanje sklicuje ipd. Če se dogovorite, da boste v skrajšani obliki Uredba uporabljali veliko začetnico, ob njej pa najbolj učinkovit razlikovalni dodatek, s katerim se kot specialisti za tovrstne besedila dogovorite, bo to najbrž že zadovoljilo potrebo po kratkosti in hkrati tudi razlikovalnosti med imeni uredb. Odgovor na drugo vprašanje: Če se v besedilu sklicujete na dokument z namenom natančnega dokumentiranja, je smiselno uporabiti polno ime ali skrajšano ime z ustreznim razlikovalnim dodatkom, ki loči listino/dokument od drugih. Če možnosti za zamenjavo z drugim dokumentom ni, saj se nanj sklicujemo z drugimi sredstvi, npr. s kazalnim zaimkom (ta) ali pridevnikom (navedeni, omenjeni), potem lahko uporabimo tudi ime dokumenta brez razlikovalnih dodatkov. Bolj nedvoumno bi bilo v tem primeru uporabiti skrajšani način, za katerega se dogovorite v delovni skupini in se uveljavlja v skupnosti piscev in bralcev besedil. Malo začetnico uporabimo, kadar je naš namen poudariti vrsto objave, npr. najbrž ima objava v uradnem listu neke države/skupnosti drugačno vlogo kot objava v dnevnem časopisu ali okrožnici ... Helena Dobrovoljc (maj 2020)
• citatnost
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• pisanje durov in molov
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• imena iger
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• pisanje praznikov
  1
  Topics
  1
  Posts

  

  Vprašanje: Zanima me, ali še vedno velja, da pišemo imena praznikov v slovenščini z malo začetnico, razen, če je prva beseda svojilni pridevnik iz lastnega imena? Sama nisem zasledila, da bi prišlo do spremembe zapisanega, vas pa vljudno prosim za odgovor, saj so me pred nekaj dnevi opozorili, da sedaj božič pišemo z veliko začetnico. Odgovor: O pisanju praznikov smo v svetovalnici že pisali. Preberite odgovor, ki je še vedno aktualen: Pisanje praznikov v slovenščini in pomenskorazlikovalna vloga začetnice Morda pa ne bo odveč, če pravilo pojasnimo še enkrat. Z malo začetnico pišemo: (a) poimenovanja verskih praznikov vseh verskih skupnosti, kot so božič, velika noč, binkošti, ramadan/ramazan, hanuka, pasha … (b) poimenovanja državnih praznikov: dan samostojnosti in enotnosti, dan državnosti, praznik dela, dan reformacije, (c) poimenovanja posebnih datumov in mednarodnih praznikov ter spominskih dnevov: novo leto, materinski dan, zahvalni dan, mednarodni dan maternega jezika, dan spomina na mrtve, dan Zemlje. Z veliko začetnico pišemo: (a) lastna imena v teh poimenovanjih: dan Zemlje (ker je mišljen planet Zemlja), dan vrnitve Primorske k matični domovini, dan Primoža Trubarja, dan Rudolfa Maistra ipd., (b) svojilne pridevnike iz osebnih imen, ki so prve besede v poimenovanjih praznikov ali posebnih dnevov (tj. če je poimenovanje skladenjsko zgrajeno iz izlastnoimenskih svojilnih pridevnikov v stalnih besednih zvezah), torej pridevnike na -ov ali -ev in -in: Prešernov dan, Marijino vnebovzetje, Martinova sobota, Silvestrov večer. Zapis svojilnega pridevnika v teh primerih ni nobena izjema, saj bi z veliko pisali pridevnik Prešernov tudi v nestalnih zvezah (Prešernova sestra, Marijina cerkev). Izpridevniška samostalniška poimenovanja na -ovo Zveze svojilnega pridevnika in samostalnika ločujemo od samostalnikov, ki so izpeljani iz teh zvez, npr. Silvestrov dan, god > silvestrovo (31. decembra). Te samostalnike pišemo z malo začetnico, npr. gregorjevo iz imena Gregor (12. marca), jožefovo iz imena Jožef (19. marca), tako še martinovo iz imena Martin (11. novembra), valentinovo iz imena Valentin (14. februarja), katarinino iz imena Katarina (25. novembra). Zanje se je uveljavil zapis z malo začetnico že pred izidom zadnjega pravopisa, saj jih tako zapisujejo tudi v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, ki je začel izhajati leta 1970. Prazniki in velika začetnica zaradi spoštovanja Velikokrat je bilo že pojasnjeno, da pišoči v znamenje spoštovanja – zlasti do verskih praznikov – te pišejo z veliko začetnico, npr. Božič, Velika noč, kar je omejeno na zasebne sporočevalne prakse in česar nihče ne preganja. Gre za odraz emocionalnosti, zapis iz osebnih razlogov, nekateri napišejo z veliko tudi druge besede, npr. Veliko Zdravja in Veselja ali Naj vas spremlja Mir in s tem še poudarijo pozitivne misli. Taka praksa se tudi spreminja, temeljno pravilo pa ostaja tako, kot ga tradicionalno poznamo: celotno skupino časovnih opredelitev, tj. poimenovanja praznikov, posebnih dnevov, zgodovinskih dogodkov, dnevov v tednu, mesecev ..., pišemo z malo začetnico. Če bi spreminjali pravopisno določilo na osnovi osebnih kriterijev, bi se bili zaradi izrazito raznolike družbe uporabnikov sodobne slovenščine prisiljeni soočiti še z večjo neenotnostjo, kot jo pričakujemo, saj je na primer merilo spoštljivosti povsem subjektivno. Naj omenimo še, da raba velike začetnice na tem področju v evropskih jezikih ni enotna: ponekod pišejo z veliko začetnico tudi zgodovinske dogodke ali procese (hrv. Drugi svjetski rat, it. Olocausto, Brexit), drugje poimenovanja dnevov v tednu ali mesecev (angl. Monday, January) ... Za konec še o pomenih besede božič O poimenovanju praznika božič nam več pove tudi pogled v starejše in sodobne gradivske vire. Tako npr. Maks Pleteršnik v Slovensko-nemškem slovarju (1894/95) sporoča, da je beseda božič na Slovenskem rabljena v več pomenih, enako tudi Slovar slovenskega knjižnega jezika (1970, 2014) in ePravopis, rastoči pravopisni slovar: kot krščanski praznik Kristusovega rojstva (večinoma 25. december); v pravoslavnih cerkvah je imenovan tudi badnjak oziroma pravoslavni božič, praznujejo pa ga različno: prav tako 25. decembra v grški, romunski in bolgarski cerkvi; 7. januarja v srbski, črnogorski, makedonski, ruski, beloruski, ukrajinski in gruzinski cerkvi ter v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji); v množini božiči kot poimenovanje za vse tri praznike v božičnem času – božič, novoletni dan in praznik Svetih treh kraljev; kot poimenovanje panja, ki gori na sveti večer, torej na predvečer božiča. Uredništvo svetovalnice (december 2020)
• imena organov ali ustanov
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• imena pokrajin
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• imena ustanov
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• krajšave
  1
  Topics
  1
  Posts

  

  Vprašanje: Zanima me, kako pravilno zapisovati okrajšana poimenovanja za učilnice. Npr. učilnica 8b - ali je pravilen zapis U 8b? Ali je U velik ali majhen, je pravilen zapis skupaj ali narazen, je b velik ali majhen? Hvala lepa za odgovor. Lep pozdrav Odgovor: Krajšave, med katere uvrščamo okrajšave (itd.), kratice (NUK) in simbole (XL) ter formule (NaCl), so značilne za pisni jezik in so dveh tipov: Ustaljene krajšave so že del pisne norme, saj so se uveljavile kot družbeni dogovor; o njih se poučimo v splošnih in terminoloških slovarjih. Priložnostne krajšave nastanejo zaradi stiske s prostorom ali zaradi kakega drugega razloga v konkretnem besedilu, npr. v starejših izdajah Slovenskega biografskega leksikona: Šuman Josip, narodni delavec, jezikoslovec, r. 11. febr. 1836 na Zg. Ročici pri Zg. Ščavnici kmetu Andreju in Mariji r. Gajzer, u. 15. sept. 1908 v Moščenički Dragi, pok. v Lj. Po štirih razr. osn. šole v Zg. Ščavnici (Sv. Ana v Slov. goricah) je obiskoval 3. razr. normalke v Mrbu in 1847–55 gimn. (odl. mat. 1855). Avtor pri uvedbi krajšave, najpogosteje kratice, pogosto opozori na krajšanje s pojasnilom v oklepaju, še zlasti če je nastala krajšava njegov domislek: Akt o vpisu vodne pravice iz 71. člena ZV iz leta 1974 (Uradni list SRS, št. 16/74 – v nadaljevanju ZV74) Med priložnostne krajšave se uvršča tudi ta, po kateri sprašujete. Za besedo učilnica namreč nimamo predvidene in uveljavljene krajšave, zato lahko uporabite kateri koli način krajšanja, da bo le v okolju, v katerem se zapis uporablja, dovolj razumljiv. S te perspektive je bolj nazorno, če uporabite okrajšavo, torej na poljubnem mestu za ostankom črk postavite piko: okrajšava s piko: uč. 8b / učil. 8b Uporaba začetne črke (ki je lahko pisana skupaj z zvezo številke in črke ali s presledkom: U 8b ali u 8b // U8b ali u8b) dopušča več razlag in je primerna le, če je pojasnjena. Odvisno tudi od tega, kje želite krajšavo uporabiti. Odločitev je torej vaša, saj o »pravilnosti« pri priložnostnih krajšavah na tem mestu ne moremo presojati. Helena Dobrovoljc (september 2020) Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.
• kitajska imena
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• japonska imena
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• podčrtaj
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• navajanje ur
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• poimenovanja zdravilnih učinkovin
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• imena športnih klubov
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• pravila
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• pisava
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• ideološka velika začetnica
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• imena mestnih delov
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• vložena poved
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• poimenovanja pripadnikov
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.