Subcategories

• abeceda
  4
  Topics
  4
  Posts

  

  Vprašanje: Kako se pravilno zapiše q, w, x, y, z malimi in velikimi pisanimi črkami? Odgovor: Zastavili ste zanimivo vprašanje. Kakor poznam slovenske učbenike za opismenjevanje, ne vključujejo zapisa tujih črk, ki jih naštevate. Na Slovenskem razen šolskih učbenikov nimamo posebnega priročnika, ki bi predstavljal načine zapisa pisanih črk. Obstajajo pa učbeniki za opismenjevanje angleško govorečih in tam najdete vzorce za zapis črk w, x, y, in q oz. celotne angleške abecede (Vir: Cursive letter): Omenimo še, da so na Hrvaškem to tematiko vključili tudi v zadnji pravopis »Hrvatski pravopis 2013«, pri q, w, y, in x je mogoče opaziti razhajanja med angleškim in njihovim načinom zapisa (Vir: http://pravopis.hr/slova/): Pedagogi priporočajo knjigo Danice Golli Opismenjevanje v prvem razredu (1991), kjer je natančno razloženo, katere so bistvene značilnosti slovenske normirane začetniške pisave. Glavna je (1) enopoteznost, saj je za otroka lažje, da pisala ne dviguje s papirja, temveč se, kjer je potrebno, raje vrne po isti črti, kot npr. pri malem pisanem d. Za slovensko začetniško pisavo sta značilna tudi (2) začetni spodnji zamah, ki predstavlja povezavo s prejšnjo črko in omogoča lažji začetek pisanja, ter (3) končna poteza, ki črko povezuje z naslednjo v besedi. Začetniška pisava mora biti tudi čim bolj (3) preprosta (neokrašena), da omogoča razvoj individualnega sloga. Glede na to je mogoče za provizorično rabo v slovenski izhodiščni pisavi priporočati hrvaški izhodiščni zapis tujih črk q, x, y in w z nekaterimi zgoraj opisanimi dopolnitvami (začetni zamah, končna poteza, neokrašenost). Bodo pa glede na vse večjo pogostnost teh črk tudi pedagogi slej ko prej morali doreči njihovo pisano obliko, čeprav se verjetno predvideva, da za začetno pisanje niso potrebne. S tega vidika njihov »pravilni« pisani zapis pravzaprav ni bistven, saj se v rabi pojavijo kasneje, ko se je že začela individualizacija pisave. Helena Dobrovoljc, Urška Vranjek Ošlak (maj 2020)
• apelativizacija
  1
  Topics
  1
  Posts

  

  Vprašanje: Večkrat se srečujem z besedo vijak imbus, ključ imbus, zasledim pa različno napisano enkrat imbus, drugič inbus, torej katera beseda je prava? Imbus vijak ali inbus vijak? Odgovor: Vaše zanimivo vprašanje se nanaša na pojav, ki ga imenujemo apelativizacija ali poobčnoimenjenje, kar pomeni, da se lastno ime spremeni in postane občna beseda. Izraz INBUS je nastal kot kratica iz besedne zveze »Innensechskantschraube Bauer und Schaurte« (vir: Wikipedija) in označuje znamko orodja. Sčasoma se je tako, kot velja pri mnogih starejših znamkah, izdelek tako razširil, da postane lastno ime (INBUS, Inbus) vrstni pojem, ki pomeni vrsto ključev. Takrat se tako ime začne pisati z malo začetnico in v zapisu prilagodi načinu izgovarjave, npr.: Nylon --> najlon Goretex --> goreteks Lycra --> lajkra Schoellershammer --> šeleshamer Pri INBUS-u je prišlo do premene v imbus (kakor ime v resnici izgovorimo in kakor nam pričajo tudi premene pri drugih prevzetih besedah: simfonija, bombon ...); zanimivo je, da se ta glasovna premena ni zgodila le v slovenščini, temveč tudi v nemščini. Zapis imbus je povsem ustrezen, kadar govorimo o vrsti orodja. Kadar pa želimo izrecno poudariti, da gre za blagovno znamko podjetja Nedschroef, potem uporabljamo ime Inbus. Omenimo še, da je zveza imbus ključi prevzeta neposredno iz germanskih jezikov, stava izimenski samostalnik v vlogi pridevnika (prilastek) samostalnik (jedro) slovenščini zato ni blizu. Slovenisti si prizadevamo, da bi na mestu prvega samostalnika, ki je v vlogi pridevnika (imbus) dejansko bil pridevnik (imbusni), kar se v rabi že uveljavlja, npr.: Za bovdne uporabimo plastično cevko 2 mm, vanjo pa potisnemo jekleno žico 0,8 mm, ki jo pri servomehanizmu zvijemo v Z, pri krmilih pa uporabimo krmilne spojke, v katere žico stisnemo z imbusnim vijakom. Od orodja potrebujemo imbusni ključ, pinceto in dva ključa za matice ustreznih velikosti. Žici z imbusno spojko pritrdimo na servomehanizma. Helena Dobrovoljc (februar 2016)
• decimalno številčenje
  6
  Topics
  6
  Posts

  

  Vprašanje: Lepo prosim za pojasnitev naslednje dileme. Ali je pravilno: pri 18,2 % podjetij ALI pri 18,2 % podjetjih; v 16,7 % podjetij ALI v 16,7 % podjetij; strinjalo se je 61,1 % vprašanih ali strinjal se je 61,1 % vprašanih? Odgovor: Izraz 18,2 % podjetij izgovorimo in si ga miselno razvežemo takole: – osemnajst celih, dve (desetinki) – ta izraz se vedno uporablja v imenovalniku, zato predlogi pred njim ne vplivajo na ujemanje števnika, samostalnika ipd.; morajo pa se ujemati slovnična števila (ednina, dvojina, množina in za vrednosti 0 in od 5 do 100 rodilnik množine) v sestavinah številskih vrednosti, in sicer po zadnji pred določujočim samostalnikom, tudi če je ta izpuščen (desetinka, stotinka ...): Cena se bo povišala za 1,1 (= za ena cela, ena (desetinka), ne morda za eno celo, eno (desetinko)) evra Cena se bo povišala za 2,2 (= za dve celi, dve (desetinki)) evra Cena se bo povišala za 3,3 (= za tri cele, tri (desetinke)) ali 4,4 (= štiri cele, štiri (desetinke)) evra Cena se bo povišala za 5,5 (= za pet celih, pet (desetink)) evra – tako za vrednosti 0 in od 5 do 100 odstotka (vedno v rodilniku ednine; tako še meter, kilometer, ) podjetij (vedno v rodilniku množine) V zvezi stojijo samostalniki podjetje, vprašani, evro in kar je še takih vedno v rodilniku množine. Cela je mišljeno kot 'cela enota', vendar samostalnik enota dogovorno izpuščamo. Izraz desetinka lahko pri izgovarjanju vedno izpustimo, stotinka, tisočinka itd. pa le, če tik za decimalno vejico ni zapisana ničla (vsaj ena): 1,1 % = ena cela, ena (desetinka) odstotka 1,31 % = ena cela, enaintrideset (desetink) odstotka, toda 1,01 % = ena cela, ena stotinka odstotka Še odgovor na kratko z edinimi primernimi načini: pri (ali v) 18,2 % (izgovorjeno: osemnajst celih, dve (desetinki) odstotka) podjetij ali strinjalo se je 61,1 % (izgovorjeno: enainšestdeset celih, ena (desetinka) odstotka) vprašanih. Peter Weiss (julij 2016)
• deljenje
  2
  Topics
  2
  Posts

  

  Vprašanje: Zanima me, kako v besedilu pravilno deli omrežne naslove, saj pravila, ki bi to določal, v pravopisu nisem našla. Primer: V jezikovni svetovalnici na strani https://svetovalnica.zrc-sazu.si/catego ry/5/nova-vpra%C5%A1anja sem zastavila vprašanje: "Kako v besedilu pravilno delimo omrežne naslove?". Odgovor: Pravopis pravila o deljenju spletnih naslovov res nima, saj so aktualna pravila nastala v času, ko tovrtsnih zapisov še ni bilo. Napotke o deljenju najdete v različnih navodilih revij, založb in drugih ustanov. V navodilih za pisanje zaključnih del na Fakulteti za družbene vede na str. 26 npr. piše: Če je treba internetne naslove zaradi dolžine deliti, je pomembno, da ohranimo njihovo delovanje. Povezavo s presledkom delimo za poševnico (/), podčrtajem (_), vezajem (-), enačajem (=), piko (.) ali katerim drugim ločilom, nikoli pa povezave ne delimo sredi besede ali za http://. Omenimo še, da spletnih naslovov ne delimo z deljajem, kar je sicer običajno za deljenje besed, saj bi s tem spremenili spletni naslov, zato povezave vedno delimo s presledkom (nekateri urejevalniki besedil pa povezave za ločilom na tak način delijo samodejno). Tina Lengar Verovnik, Mija Michelizza (januar 2018)
• deljenje besed
  9
  Topics
  9
  Posts

  

  Vprašanje: Kako grafično prikažemo deljenje besed z vezajem, npr. božično-novoletni (koncert), če bi morali besedo deliti točno tam, kjer je vezaj? Odgovor: Slovenski pravopis v členu 608 pravi: Če besedo, ki se piše z vezajem, delimo ravno tam, kjer je v njej vezaj, ga lahko prenesemo na začetek druge vrstice, na koncu prve pa pišemo deljaj: le- -ta, črno- -bel. Vaš primer bi torej delili tako, da bi prvemu delu zloženke (božično) sledil deljaj, vezaj pa bi skupaj z drugim delom zloženke (-novoletni) prenesli v naslednjo vrstico. Pri nas je Word najbolj razširjen urejevalnik besedil, zato je tole navodilo napisano zanj. V besedah, v katerih želite namesto vezaja imeti natisnjeno kombinacijo deljaja na koncu prve vrstice in vezaja na koncu druge, v vsaki taki besedi namesto vezaja zapišite niz dveh znakov: (1) tako imenovani izbirni vezaj, dejansko deljaj (dobite ga s kombinacijo tipk Ctrl+-, to je vezaj na tipkovnici desno od pike), ki se na zaslonu kaže kot daljši pomišljaj, na desni zalomljen navzdol, in (2) tako imenovani nedeljivi pomišljaj (dobite ga s kombinacijo Ctrl+Shift+-), ki se na zaslonu kaže kot vezaj. Prvi znak sredi besede v natisu ali PDF-u ne bo viden, na koncu vrstice pa se bo spremenil v deljaj. V naslednji vrstici bo zapisan znak, ki je v računalniku podoben vezaju in bo kot tak tudi natisnjen; če po besedilu iščemo vezaj, nam računalniški program vendarle pokaže tudi tega: božično- -novoletni Če v besedilo pred to besedo kaj dopišete ali iz njega izbrišete in se bo meja deljenja spremenila tako, da bo beseda po novem v celoti zapisana v isti vrstici, bo v tisku ali PDF-u, ne pa na zaslonu, dobila obliko božično-novoletni. Z dvema zaporednima vezajema te elastičnosti ni mogoče doseči. Vezaje v besedilu lahko v po dva znaka zamenjate samodejno tako, da odprete okno Najdi in zamenjaj (Ctrl+H), potem pa v prvo okence (Najdi) vpišete vezaj, v drugo (Zamenjaj z) pa po pritisku na gumb »Posebno« izberete pogojni vezaj (v okencu se bo prikazal kot ^-; to je zgornji znak pod 1) in takoj za njim nedeljivi vezaj (v okencu ^~; znak pod 2). Zamenjate lahko vezaj za vezajem (»Zamenjaj« in vsako odločitev potrdite) ali pa vse hkrati (Zamenjaj vse). Nekaj malega o deljenju spletnih naslovov je v svetovalnici objavljeno na strani https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/325/dolgi-spletni-naslovi-kako-jih-delimo. Peter Weiss, Tina Lengar Verovnik (februar 2020) Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.
• dvopičje
  1
  Topics
  1
  Posts

  

  Vprašanje: Kako se piše za dvopičjem (z malo ali veliko začetnico) v spodnjem primeru: Priloge k točki 1: * vabilo na 9. sejo NS dne, 10.12.2013, * zapisnik 8. seje NS z dne, 10.09.2013, * osnutek Poslovnega poročila, * predlog sklepa k točki 3., itd. oziroma: Dnevni red: 1. pregled zapisnika ....., 2. obravnava in sprejem ...., 3. predstavitev in pridobitev mnenja k .... itd. Odgovor: Priporočam takole: 1. Vabilo na 9. sejo NS dne 10. 12. 2013 2. Zapisnik 8. seje NS z dne 10. 9. 2013 3. Osnutek Poslovnega poročila 4. Predlog sklepa k točki 3 5. Razno Torej povsod z veliko začetnico, ker lahko potem izpeljete tudi zapisnik na način: K (točki) 1: Vabilo na 9. sejo NS dne 10. 12. 2013. Peter Weiss (december 2013)
• glava dopisa
  1
  Topics
  1
  Posts

  

  Vprašanje: Zanima me, kako se pravilno navaja, označuje, piše imena, priimke, delovna mesta, službe, kontaktne podatke v službeni elektronski ali papirni pošti (velike ali male črke, presledki, podčrtana, odebeljena pisava, arial, italo, druga, pike, vejice, presledki med vrsticami, kratice ali celotne besede...): Npr: MICKA KOVAČEVA FINANČNIK SPECIALIST I REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE FINANČNA UPRAVA RS CARINSKI URAD LJUBLJANA ODDELEK ZA FINANCE TITOVA ULICA 200, 1000 LJUBLJANA T: 386 5 297 6818 F: 386 5 297 6813 MICKA.KOVCEVA@GOV.SI WWW.FU.GOV.SI 1: file:///C:UsershdAppDataRoamingMicrosoftWordMICKA.KOVCEVA@GOV.SI Odgovor: Bilo bi nekako takole: Micka Kovač, finančnica specialistka I Republika Slovenija Ministrstvo za finance Finančna uprava RS Carinski urad Ljubljana Oddelek za finance Titova ulica 200 1000 Ljubljana T: 386 5 297 68 18 F: 386 5 297 68 13 micka.kovac@gov.si www.fu.gov.si Razmike med vrsticami je mogoče dodati po presoji, da so potem združeni podatki, ki smiselno spadajo skupaj. Prav tako je mogoče z ležečo ali polkrepko pisavo poudariti tisto, kar naj bi bilo v besedilu vidnejše ali prepoznavnejše. Izbira katere od različic spada v stilistiko, kjer je veliko manj določil kot v pravopisu, sploh zapisanih, recimo že o tem, ali RS in ul. krajšamo ali izpisujemo v celoti. Peter Weiss (december 2014)
• imena izobraževalnih programov
  1
  Topics
  1
  Posts

  

  Vprašanje: Prosim Vas za mnenje glede rabe velike oz. male začetnice pri zapisu srednješolskih izobraževalnih programov in imena objekta. Ali je ustrezna raba velike začetnice pri zapisu programov: Klasična gimnazija, Tehniška gimnazija, Umetniška gimnazija, Administrator, Računalnikar, Maturitetni tečaj ipd.? Je raba velike oz. male začetnice v naslednjih primerih pravilna: Umetniška gimnazija – likovna smer, Gimnazija – športni oddelek? Se Vam zdi smiselno, da v primerih, ko je občnoimensko jedro izpuščeno in gre za vrstno poimenovanje, uporabimo malo začetnico? Primera: Cilji umetniške gimnazije so … V maturitetni tečaj se lahko vpiše … Poleg tega me zanima Vaše mnenje glede zapisa besedne zveze vila Ana, ko gre za hišo z vrtom, ki se imenuje Ana. Ali je v tem primeru zapis besedne zveze vila Ana ustrezen ali pa bi bilo treba pisati z veliko tudi besedo vila? Pomensko gre za drugačen primer, kot je hotel Vila Bled. Odgovor: Srednješolski programi so generalizirani na celotno srednješolsko področje. To pomeni, da je pod nazivom klasična gimnazija (in to ne glede na to, v katerem delu Slovenije se šola nahaja) mogoče pričakovati primerljiv program, kar je značilnost občnoimenskih pojmov. Uporabljamo torej malo začetnico: klasična gimnazija, tehniška gimnazija, umetniška gimnazija administrator, računalnikar maturitetni tečaj, splošna matura, poklicna matura umetniška gimnazija – likovna smer gimnazija – športni oddelek ----- Če ima vila ime Ana, potem je ime vila Ana ustrezno. Če bi hišo imenovali Vila Ana, bi pisali z veliko začetnico tudi prvo sestavino, saj bi tako sicer izvorno občnoimensko poimenovanje postalo del lastnoimenske besedne zveze. Obe sestavini pregibamo: Prespala sta v vili Ani. Helena Dobrovoljc (januar 2015)
• imena kulturnih rastlin
  1
  Topics
  1
  Posts

  

  Vprašanje: Zanima me, ali zapisati sorte sadnega drevja z malo ali z veliko. Primer: Na voljo so najmodernejši mutanti sort jabolk: Jonagold de Coster, Zlati delišes Reinders, Gala Galaxy Selecta ... Prodajamo tudi kivi, sorte Tipo in Vanilija. Odgovor: Po aktualnih pravilih SP 2001 sorte sadnega drevja zapisujemo z malo začetnico, torej jonagold, jonatan, zlati delišes, gala, idared. Težavo verjetno predstavlja drugi del imena sorte, kjer gre za prevzeto poimenovanje, za katerim se lahko skriva tudi ime osebe, ki je neko sorto iznašla, prek katere se je neka sorta uveljavila. V slednjem primeru je mogoča tudi velika začetnica, npr. jonagold De Coster, zlati delišes Reinders. Trenutno je na podlagi obstoječih pravil ustrezen naslednji zapis: Na voljo so najmodernejši mutanti sort jabolk jonagold de coster, zlati delišes reinders, gala galaxsy selecta ... Prodajamo tudi kivi sort tipo in vanilija. Zgolj kot možnost, če vemo, da gre za priimka, tudi Na voljo so najmodernejši mutanti sort jabolk jonagold De Coster, zlati delišes Reinders, gala galaxsy selecta ... Prodajamo tudi kivi sort tipo in vanilija. Izjema so tudi t. i. taksonomska imena, tj. mednarodna naravoslovna latinska ali polatinjena imena živalskih in rastlinskih vrst, npr. Campanula zoisii (zoisova zvončica), z ohranjeno veliko začetnico pri zapisu prevzetega imena (trendi gredo tudi v prid zapisu slovenskega poimenovanja z veliko začetnico, npr. Zoisova zvončica). Preberite si tudi odgovor: Kako pisati imena sort kulturnih rastlin in živalskih pasem? Nataša Gliha Komac (oktober 2015)
• imena molitev
  1
  Topics
  1
  Posts

  

  Vprašanje: Pozdravljeni! Lektorica je v verskem tisku župnije po zgledu očenaš in zdravamarija popravila tale stavek: Zjutraj molimo molitev svetiangel vsi v družini. Po pogovoru je pristala na tale zapis: Zjutraj molimo molitev Sveti angel ... vsi v družini. Če je tematika zanimiva, bi prosila za odgovor, kako je s pisanjem pri molitvah. Bi lahko rekli, da je to vrsta molitve in res vsako molitev zapisali z malo začetnico in skupaj ali bi lahko upoštevali, da je to naslov kot pri pesmi ali knjigi in jo enostavno pisali z veliko začetnico in brez treh pik? Odgovor: Molitev z začetkom Oče naš je očenaš, tista z začetkom Zdrava Marija je poimenovana zdravamarija, molitvi, ki se začne s Sveti angel, pa se pravi sveti angel. Primer za rabo prvih dveh poimenovanj je »pet očenašev in zdravamarij«, sveti angel pa se piše dvobesedno (torej ne svetiangel), ker se lahko sklanjata obe njegovi sestavini: »Fantek je na kolenih molil svetega angela.« Seveda je mogoče pisati tudi na način molitev Oče naš, molitev Zdrava Marija in molitev Sveti angel, torej brez treh pik, kot je bilo predlagano že v vprašanju. Na podobno vprašanje smo že odgovorili: Imena molitev Peter Weiss (maj 2014)
• imena nagrad
  3
  Topics
  3
  Posts

  

  Vprašanje: V Franovi jezikovni svetovalnici sem prebrala vaš prispevek o poimenovanju nagrad (https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/2124/kako-pišemo-imena-organizacij-oz-stvarna-lastna-imena-v-imenih-nagrad), pa tudi druge prispevke o tem vprašanju, vendar še vedno nisem prepričana, kakšen bi bil po mnenju Pravopisne komisije pravilen zapis nagrade piranesi – saj bi se lahko imenovala tudi Piranesijeva nagrada. Med primeri v vašem odgovoru namreč ne navajate nobenega, kjer bi bila nagrada poimenovana po lastnem imenu točno določene osebe. Pri oskarju se menda sploh ne ve, po kom (če sploh po kom) je dobil ime, kresnik je poimenovan po mitološkem liku, vilenica po jami itd. Odgovor: Ime nagrada piranesi je slovensko in njen uradni naziv je tak. Zakaj se niso odločili za poimenovanje Piranesijeva nagrada, ki je seveda tudi povsem sprejemljivo, ni znano, morda je razlog v tem, da gre za mednarodno nagrado in bi tujim sodelujočim povzročalo težave, če bi ime spreminjali v pridevnik (podobno je pri nagradi vilenica, ki je prav tako mednarodno uveljavljena, ki bi lahko bila vileniška nagrada). Na zahodnoslovenskem področju se večkrat srečujemo z željo, da se imena ohranjajo v imenovalniku ali osnovni obliki (npr. Gimnazija Veno Pilon namesto Gimnazija Vena Pilona), saj se potem v drugih jezikih lažje rekonstruira osnovna oblika. Sicer je res, da se pri tujih nagradah radi odločamo za prevod oz. ime z zgradbo pridevnik + samostalnik, npr.: Pulitzer Prize > Pulitzerjeva nagrada Prix Goncourt > Goncourtova/Goncourteva nagrada A tudi dvobesedna poimenovanja se z dlje časa trajajočo rabo pogosto poenobesedijo, npr. prejel je bookerja/bukerja … gonkurja/goncourta, nagradili so ga s pulitzerjem …, in izlastnoimenski samostalnik prevzame tudi pomen ‘nagrada’. V enobesednih poimenovanjih (prejeti piranesija, vilenico), ki so sicer praktičnosporazumevalnega značaja, je mala začetnica upravičena, prav tako v poziciji desnega prilastka (nagrada piranesi, nagrada vilenica). Helena Dobrovoljc (januar 2018) Dodatek k odgovoru: Zaradi vzporednosti s poimenovanji velika nagrada Madžarske bi bilo tudi zveze nagrada Vilenica in nagrada Piranesi smiselno pisati z veliko začetnico, ne glede na to, da se ob praktičnosporazumevalnem poenobesedenju tipa prejeti vilenico ime piše z malo začetnico po zgledu podeliti oskarja. Helena Dobrovoljc (maj 2018)
• imena pasem
  1
  Topics
  1
  Posts

  

  Vprašanje: Ali podomačujemo imena vseh pasem psov? Namesto welsh terrier imamo valižanski terier, pri rottweilerju pa poleg nemškega zapisa uporabljamo še rotvajler in rotvajlec. Pri nelatiničnih pisavah pa večkrat uporabljamo kar angleško »latinizacijo«, npr. shar-pei (namesto šar-pej). Odgovor: Poimenovanja pasjih pasem se podomačujejo na enak način kot druge nelastnoimenske besede. Sprva jih pogosto zapisujemo tako ali podobno kot v izvornem jeziku, npr. rottweiler (seveda bi Nemec vedno zapisal Rottweiler z veliko začetnico), nato pa sčasoma, ko se beseda dovolj udomači, uporabimo naše črke za zapisovanje naših glasov, torej rotvajler. Nadaljnje podomačevanje tega poimenovanja v rotvajlec se ni obneslo, po mojem uvidu tudi zaradi težko izgovorljive samoglasniške skupine v feminativu rotvajlka. Podobno je s šarpejem. Poimenovanje te pasme smo sprva pisali podobno kot v jezikih posrednikih (nemško Shar-Pei, angleško, francosko Shar Pei) in četrti uradno priznani japonski pisavi, tj. shar-pei, temu je med uporabniki sledilo nekaj zmešnjave v obliki pisave shar pei, šar pei, šar-pei, šar-pej, danes pa se že ustaljuje dokončno podomačeni zapis šarpej. Poimenovanja pasjih pasem torej podomačujemo, pogosto celo prevajamo (včasih v celoti, npr. mejni škotski ovčar, včasih le deloma, npr. valižanski terier) vendar se podomačitev posameznega poimenovanja navadno ne izvrši v enem koraku, temveč je za to potreben proces, katerega hitrost je odvisna od zapletenosti primera in pogostnosti rabe. Marko Snoj (november 2013)
• imena plemen in ljudstev
  2
  Topics
  2
  Posts

  

  Vprašanje: Zanima me, katero od poimenovanj za pripadnike ali pripadnice ljudstva Rohinga se je bolj ustalilo. So večkrat Rohingejci ali Rohingi? Odgovor: Ob izbruhu nasilja nad manjšino Rohinga v Mjanmaru pred leti je bilo to ime v slovenščini redko uporabljeno in ime pripadnikov in pripadnic neustaljeno. V svetovalnici smo predstavili rešitev (Kako v slovenščini pisati ime ljudstva »Rohingya«?), ki je sledila podobnim imenom za pripadnike plemen in v katerih je bilo prebivalsko ime zapisano s priponskim obrazilom -ec: Rohinga – Rohingejec, Rohingejka, tako kot tudi pri: Očipva – Očipvejec, Očipvejka Otava – Otavec, Otavka Vendar pa se je, zagotovo pod vplivom agencijskih novic iz angleščine, kljub prekrivnosti oblik v nekaj letih raba prevesila v prid krajši obliki. Ljudstvo se torej imenuje Rohinga, pripadnik je Rohing, množinsko so Rohingi, rod. Rohingov, pripadnica pa naj bi bila Rohinginja (v slovenskih besedilih oblike sicer ne zasledimo). Helena Dobrovoljc (oktober 2018)
• imena pripadnikov
  2
  Topics
  2
  Posts

  

  Vprašanje: Zadnji film Vojne zvezd: pišemo Poslednji Jedi ali Poslednji jedi? V časopisju se najde oboje ... Odgovor: Jedi je v domišljijski seriji filmov Vojna zvezd član reda oz. skupine, ki ohranja mir in red v galaksiji. Pravopisno pravilo (člen 136) pravi, da poimenovanja za pripadnike gibanj, nazorov, ver, listov, društev, strank, redov, podjetij pišemo z malo začetnico, npr. obritoglavec, slovlitovec, budist. Upoštevajoč to pravilo, jedi zapisujemo z malo začetnico, naslov filma bi torej pravilno zapisali Poslednji jedi. V rabi pogost zapis z veliko začetnico je najbrž posledica vpliva angleškega zapisa, saj se v angleščini člani redov zapisujejo z veliko začetnico (npr. Franciscan, Cistercian, prav tako Jedi), zapis z veliko začetnico pa tako v angleščini ni vezan le na naslove del. Pri slovenjenju se morebiti pripeti, da jedija pisci ne dojemajo kot pripadnika reda, temveč kot prebivalca bodisi naroda bodisi planeta bodisi nekega galaksijskega naselja, zato ga zapišejo z veliko začetnico. Manca Černivec (januar 2018)
• imena prireditev
  1
  Topics
  1
  Posts

  

  Vprašanje: Vem, da se imena prireditev piše z veliko začetnico, sem se pa znašla v zagati pri zapisu začetnic: olimpijske igre, svetovno prvenstvo, evropsko prvenstvo ... Če je tak zapis je z malo. Pri naslednjih primerih pa nisem prepričana in bi prosila za pomoč. v obdobju od Olimpijskih iger v Pekingu leta 2008 do Olimpijskih iger v Londonu leta 2012. na olimpijskem festivalu mladih leta 2001. nastop na Svetovnem prvenstvu v Rimu junija 2009. Odgovor: Ko govorimo o imenih prireditev, ločujemo med vrstnimi poimenovanji, ki jih pišemo z malo začetnico (olimpijske igre, svetovno prvenstvo), in konkretnimi imeni, ki jih prireditelji navadno uporabijo zaradi boljše prepoznavnosti in ki so pisana z veliko začetnico, npr.: Ob koncu leta pa bo odpotovala na neuradno svetovno prvenstvo Orange Bowl v Miami, kjer se bo lahko pomerila še z ostalimi vrstnicami z vsega sveta. Evropsko prvenstvo v košarki 2015 (uradno EuroBasket 2015) bo 39. evropsko prvenstvo v košarki. Evropsko prvenstvo v nogometu 2016, ki se uradno imenuje UEFA Euro 2016 ali krajše Euro 2016 je 15. evropsko prvenstvo v nogometu, ki je potekalo med 10. junijem in 10. julijem 2016 v francoskih mestih. Helena Dobrovoljc (julij 2016)
• imena svetnikov
  1
  Topics
  1
  Posts

  

  Vprašanje: Zanima me, kako pravilno zapišemo ime zavetnika gasilcev: sv. Florijan ali sv. Florjan? Opažam namreč obe različici. Praznujemo torej Florijanovo nedeljo ali Florjanovo nedeljo? Podobno je tudi pri sv. Juriju: je pravilno Jurijeva tržnica ali Jurjeva tržnica. Odgovor: Kadar govorimo o osebnih imenih naših sodobnikov, znancev, domačih ..., smo pri zapisu imen v skladu z zakonskimi določili in z namenom identifikacije dolžni spoštovati njihovo željo in imen ne preoblikujemo, zato je v rabi več različic enega imena, npr. (1) Marijan – Marjan, Florijan – Florjan, Manica – Manca, (2) Lea – Leja, Pia – Pija ... Medtem ko pri prvem sklopu govorimo o dvojnici knjižno – pogovorno, pri drugem sklopu o paru tuje – domače. Ne glede na to, za katero razmerje gre, se skušamo držati načela o pravici posameznika do osebnega imena, ki ga pod posebej določenimi pogoji lahko spreminja le ta oseba sama. Pogosto pa je glasovno okrnjena ali razširjena različica imena le pogovorna in ni dejansko uradna, zato se moramo o uradnih različicah pozanimati. Pri imenih svetnikov zagotovo uradna različica v največji meri sledi knjižnemu zapisu: sveti Jurij, sveti Florijan. Drugo je nadaljnja uporaba teh imen pri poimenovanju prireditev, sejmov, društev, ko je uradno ime navadno odvisno od vpisa v register, imenik ali podobno matično knjigo in na osnovi katere se širi nadaljnja raba. V teh primerih opažamo tako knjižne kot pogovorne zapise, ki so odvisni tudi od lokalne skupnosti, njenega narečja in zato naglaševanja imena, npr.: Florján – Florjánov sejem Flórijan – Flórijanov sejem Helena Dobrovoljc (junij 2015)
• pisne dvojnice
  27
  Topics
  27
  Posts

  

  Vprašanje: Zanima me, ali je kakšna razlika v pomenu in rabi teh glagolov. Glede na slovarje sta videti sopomenki, vendar se mi zdi, da zadnje čase večkrat slišim vzpodbuditi. Odgovor: Pri paru vzpodbuditi – spodbuditi in celotni besedni družini govorimo o pisnih dvojnicah (podobno je npr. s parom: poizkus > poskus). Za izrazno podobo specializirani slovarji že nekaj desetletij uporabnike usmerjajo k pisnemu poenotenju, ki sledi dejstvu, da je obrušenje predpone vz- v govoru izrazito in se je preneslo tudi v zapis. O tem priča tudi nabor iztočnic te skupine (besedne družine) v Slovenskem pravopisu 2001: SP 2001 vzpodbádati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; vzpodbádanje (ȃ); gl. spodbadati vzpodbôsti -bôdem dov. vzpodbodênje; drugo gl. bosti (ó); gl. spodbosti vzpodbúda -e ž (ȗ); gl. spodbuda vzpodbúden -dna -o; -ejši -a -e (ú; ú ȗ ú; ú); gl. spodbuden vzpodbudíti -ím dov. vzpodbúdil -íla, nam. vzpodbudít/vzpodbudìt; vzpodbujênje; drugo gl. buditi (í/ȋ í); gl. spodbuditi vzpodbúdno nač. prisl. -ej(š)e (ú; ú); gl. spodbudno vzpodbujajóč -a -e; bolj ~ (ọ́; ọ̑ ọ́ ọ́); gl. spodbujajoč vzpodbújati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; vzpodbújanje (ú); gl. spodbujati vzpodbujèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é); gl. spodbujen vzpodbujeválec -lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ); gl. spodbujevalec vzpodbujeválen -lna -o; bolj ~ (ȃ); gl. spodbujevalen vzpodbujeválno nač. prisl. (ȃ); gl. spodbujevalno Temelj pravopisnemu normativnemu usmerjanju je bila leksikalna analiza v SSKJ (ki se tudi v drugi izdaji, SSKJ2 (2014), ni spremenila). V SSKJ2 je glagol vzpodbuditi razložen zgolj z nadrejenim (po rabi močnejšim, pogostejšim) sinonimom spodbuditi (tudi aktualni korpus Gigafida 2.0 kaže na skoraj desetkratno rabo glagola spodbuditi v primerjavi z glagolom vzpodbuditi), sicer pa naj bi bila glagola pomensko prekrivna. Za SSKJ2 je namreč značilno, da je manj rabljena večpomenska sinonimna beseda lahko razložena tudi zgolj s sinonimom, pomenski obseg pa je potem v ponazarjalnem oz. ilustrativnem gradivu nakazan s poševnico. Bolj podroben pregled pomenskih razlag glagola spodbuditi 'povzročiti, da kdo postane bolj delaven, prizadeven' in 'povzročiti, da kaj (hitreje) nastane, se (bolje) razvija' je mogoče povezati tudi z razlago predpone vz… ki v glagolskih sestavljankah po SSKJ2 sicer izraža a) usmerjenost dejanja navzgor, npr. vzdigniti, vziti, vzleteti; b) začetek dejanja, nastopa stanja, npr. vzfrfotati, vzkipeti, vznemiriti; c) doseganje zaželenega namena, cilja, npr. vzgojiti, vzpostaviti; č) dovršnost (včasih brez pomenskega odtenka), npr. vzkaliti, vzrohneti, pri čemer bi glagol vzpodbuditi najverjetneje lahko uvrstili v skupino b ali c. Tudi uporaba Besednih skic, kjer preverimo, kako je s prekrivanjem skladenjskih struktur obeh glagolov v različnih kolokacijskih okoljih, izkazuje pomensko prekrivnost obeh glagolov, pri čemer pa utegne biti pri glagolu spodbuditi več pomenskih odtenkov, če že ne tudi pomenov, kar pa bo mogoče potrditi le z natančno redakcijo obeh glagolov v novem rastočem eSSKJ v naslednjih letih. Nataša Gliha Komac, Helena Dobrovoljc (julij 2020)
• imena ustanov z lastnim imenom
  2
  Topics
  2
  Posts

  

  Vprašanje: Pred dobrim letom smo v Kranju ustanovili Mešani pevski zbor Petra Liparja. Nekateri trdijo, da bi zbor morali imenovati Mešani pevski zbor Peter Lipar, saj imamo v Sloveniji vrsto zborov, ki v svojem imenu uporabljajo imenovalnik: Akademski pevski zbor Tone Tomšič, Moški pevski zbor Srečko Kosovel, Mešani pevski zbor Stanko Premrl itd. Prosim za vaše mnenje in pojasnilo, zakaj naj bi bila raba rodilnika primernejša. Odgovor: O sklonu imen v imenih ustanov in interesnih združenj ter organizacij smo v svetovalnici že pisali: Lastna imena v imenih ustanov Sklon lastnega imena v imenu ustanove Naj obnovim: Slovenski pravopis 2001 v členih 98 in 856 normativno usmerja k rabi osebnega lastnega imena v imenih ustanov z naslednjo dikcijo: (a) Pri imenih ustanov, katerih neprva sestavina je ime in priimek, sta imeni v rodilniku, ne v imenovalniku; torej Gimnazija Franceta Prešerna (ne Gimnazija France Prešeren). (b) Skladenjsko neprimerna so poimenovanja tipa Gimnazija Ivan Cankar (prav: ... Ivana Cankarja). Kot sami ugotavljate, pri uveljavljanju rodilniške oblike nismo dosledni, zlasti to velja za imena, že dlje časa prisotna v slovenskem prostoru (APZ Tone Tomšič) oz. imena iz primorskega govornega področja (MoPZ Srečko Kosovel). Kljub temu je raba, ki sledi pravopisnemu določilu, primernejša, saj zbor poimenujete po neki osebi, torej je vaš zbor Liparjev, in ne »Lipar«. Helena Dobrovoljc (februar 2014)
• imena vinorodnih okolišev
  1
  Topics
  1
  Posts

  

  Vprašanje: Prosim Vas za naslednji odgovor: kako pravilno pišemo LJUTOMERSKO ORMOŠKI VINORODNI OKOLIŠ? Kje postavljamo velike začetnice in ali je potreben vezaj med ljutomersko-ormoški? Odgovor: Zemljepisno ime Ljutomersko-Ormoške gorice pišemo z vezajem in obe imeni z veliko začetnico. Način zapisa začetnice v zvezi ljutomersko-ormoški vinorodni okoliš je odvisen od tega, ali ima ta zveza besed funkcijo imena ali ne. V našem gradivu nimamo podatkov o tem, kakšna so uradna poimenovanja vinorodnih okolišev v Sloveniji oziroma ali obstaja tako uradno ime. Zapis z vezajem pa je upravičen, saj gre za priredno zloženko (zvezo enakovrednih sestavin). Helena Dobrovoljc (avgust 2013)
• imena živalskih vrst
  2
  Topics
  2
  Posts

  

  Vprašanje: Zanima me pisanje sort in pasem: glede na moje znanje jih pišem z malo začetnico, tudi v SSKJ in SP so zapisane z malo, vendar v strokovnih člankih pogosto zasledim pisanje z veliko začetnico (npr. 'Izabela') in v narekovajih, pogosto enojnih. Ali gre za nepoznavanje pravil slovenskega jezika ali pa so se pravila spremenila, odkar sem jaz hodila v šolo? Odgovor: Na področju zapisovanja sort kulturnih rastlin je kar nekaj težav. Pravopisna pravila (SP 2001) to sicer urejajo v členu 108, kjer je določeno, da pri mednarodnih naravoslovnih poimenovanjih latinska ali polatinjena imena živalskih in rastlinskih vrst pišemo z veliko začetnico v prvi sestavini (npr. Gyromitra esculenta ). Da pišemo sortna imena z malo začetnico (pomladanski hrček), ni povedano izrecno, temveč lahko sami razberemo iz pravila. Vendar zapis z malo začetnico potrjuje tudi pravopisni slovar z zgledi, ki navaja naslednje sorte npr. jabolk: ajdared, antonovka, belfler, carjevič, delišes , elstar, gambovec, gloster, jakobček, jonagold, jonatan, kanadka, kardinal, krivopecelj, mošanček, mutsu, ontario, parmena, peping, pogačar, reneta, rožmarinček ipd. Res pa je, da v znanstveni in strokovni literaturi s tega področja vse pogosteje, pravzaprav v publikacijah zadnjih let skorajda brezizjemno, zasledimo uveljavljanje mednarodnega načina zapisovanja, in sicer v enojnih »ušescih« oz. narekovajih ter z veliko začetnico, npr. Za sorte 'Gala', 'Zlati delišes' in 'Pinova' priporočajo nasade z vitalno rastjo … Ta mednarodni zapisovalni način uveljavljajo sledeč »Kodeksu za poimenovanje kulturnih rastlin«. Gre torej za mešanje dveh pisnih praks: v strokovnem pisanju se pod vplivom angleščine uveljavlja mednarodni sistem, sicer pa še vedno velja zgoraj navedeno pravopisno pravilo, ki sortna imena piše z malo začetnico. Ta način je uveljavljen v poljudnem, manj strokovnem pisanju in, kot se lahko prepričate sami, tudi v dnevnem časopisju. Ob prenovi pravopisnih pravil bomo o tem pravopisnem nesoglasju zagotovo razpravljali tudi v okviru naše stroke, kjer se skušamo v največji meri držati obstoječe kodifikacije. Pri imenih živalskih pasem pa je pravilo glede male začetnice bolj dosledno upoštevano v rabi. O tem več tudi v naši spletni jezikovni svetovalnici. Helena Dobrovoljc (marec 2013)
• kratice
  26
  Topics
  26
  Posts

  

  Vprašanje: V objavljenih dokumentih na internetu se srečujem z različnimi zapisi za kratico AVK (avdio video konferenčni sistem). Kako se pravilno zapiše? Ali avdio videokonferenca, avdio - video konferenca, avdio video konferenca, avdio-video konferenca ali še kako drugače? Odgovor: Razvezava kratice AVK se pravilno zapiše avdio-video konferenca oziroma avdio-video konferenčni sistem. Primer, po katerem sprašujete, je precej zapleten, zato ga bomo razložili v dveh korakih. (1) Besedi avdio in video sta prva dela podrednih zloženk, ki jih po veljavnih Pravilih SP 2001 (člen 487) pišemo skupaj ali narazen (npr. videonadzor in video nadzor, avdioposnetek in avdio posnetek). Kadar se pojavita v poziciji pred besedno zvezo, ju zapišemo le narazen, saj bi sicer lahko prišlo do nejasnosti, ali se prvi del podredne zloženke nanaša na jedro ali na drugo pridevniško sestavino – torej avdiokonferenca ali avdio konferenca, toda le avdio konferenčni sistem. (2) Besedi avdio in video lahko z vezajem povežemo v priredno zloženko avdio-video s pomenom 'avdio in video'. Ker skupaj že tvorita zloženko, ju od (jedra) besedne zveze ponovno ločimo s presledkom, da se izognemo nejasnosti, na kaj se nanašata – torej avdio-video konferenca ali avdio-video konferenčni sistem. Zapis *avdio-videokonferenca ali *avdio-videokonferenčni sistem bi bil za uporabnika zelo nejasen. Nova pravopisna pravila nastajajočega Pravopisa 8.0 bodo pri podrednih zloženkah teh tipov zaradi problematičnosti zapisa skupaj predvidevala le zapis narazen. Več o tej problematiki pri kraticah lahko preberete na spletišču Pravopisne komisije (str. 3–4). Urška Vranjek Ošlak (junij 2020)
• lastno ime
  3
  Topics
  3
  Posts

  

  Vprašanje: Dovolite vprašanje o uporabi velike začetnice, prosim. Jasno je, da se uporablja mala začetnica, ko pišemo dedek, babica, mamica, očka itd. Tu ne gre za lastno ime. Ko pa otrok reče: Dedek, Babi, Nona, Mami, Oči,... gre za lastno ime. Otrok točno ve za katero osebo gre in je to edino ime, ki ga tej osebi pripisuje. Za otroka je to lastno ime. Vprašanje: Ali je dovoljeno pisati dedek, babica, nona, mamica itd z veliko začetnico, če želimo poudariti, da gre za lastno ime? Odgovor: Vprašanje je zelo zanimivo, saj kaže na to, da se značaj lastnega imena in posledično zapis velike začetnice lahko pojavita le omejeno, v posebnih sporočevalnih okoliščinah. Če za ponazoritev uporabim besedo dedek. Beseda dedek ima več pomenov: pomeni lahko (1) starega očeta v razmerju do svojih vnukov (ime je dobil po svojem dedku; dedek in babica) ali (2) starega moškega, starostnika nasploh (Na Japonskem so tudi japonski dedki in babice vzeli lopate, samokolnice in odšli na pomoč); (3) prednika (prehrana naših dedkov in babic). Pogosto ga uporabljamo v besedni zvezi kot desni prilastek ob lastnem imenu: dedek Miha, dedek Mraz ... Gre za navadno občno besedo. S perspektive majhnega otroka, ki jezik šele usvaja in z besedo dedek naziva le eno osebo, pa je beseda Dedek lastno ime, torej ime konkretno določene in nobene druge osebe. Tako bi nazive Dedek, Babi, Nona, Mami, Oči, ki označujejo sorodstvena razmerja, v položajih, ko jih uporablja mlajša oseba, z njenega zornega kota lahko uvrstili med imena in jih pisali z veliko začetnico. Vendar pa te besede ne izpolnjujejo vseh pogojev za uvrstitev med imena, zato govorimo, da je imenska funkcija vezana samo na pravkar opisano razmerje otroka do teh oseb. V teoriji namreč govorimo o tem, da so imena pomensko izpraznjena, saj osebno oz. rojstno ime o osebi, ki jo poimenujemo, ne pove nič drugega kot le ime, npr. Miha. In obratno: tudi če se nekdo piše Čeh, ni prebivalec Češke. Imena Dedek, Babi, Nona, Mami, Oči niso povsem brez pomena, saj so v lastna imena pretvorjena, poimenjena (oinimizirana) le v opisanih, izjemnih okoliščinah. Imensko funkcijo izgubijo že tedaj, če ob njih uporabimo »pravo« ime, npr. Miha, Janez (dedek Miha, dedek Pepe, babica Mica, ata Janez). Značilno za lastna imena je namreč, da v zvezah z občnimi besedami nastopajo v vlogi skladenjskega jedra, tudi pri zemljepisnih in stvarnih imenih (otok Hvar, slap Savica, mesto Ljubljana, tovarna Titan, podjetje Gorenje). V leposlovnih delih za otroke pri tovrstnih poimenovanjih iz družinskega žargona, ki so prerasla družinski krog, zasledimo, da jih nekateri avtorji pišejo z veliko začetnico: Bica, Omica, Baja in podobno. Helena Dobrovoljc (maj 2020)
• ločila
  128
  Topics
  128
  Posts

  

  Vprašanje: Vem, da ste o ločilih pri začetnih in končnih pozdravih že govorili, vendar me kljub temu zanima, ali se pri uvodnih nagovorih v uradnih dopisih tolerira tudi pika? Klicaj mi deluje kot premočno ločilo, uporaba vejice mi pa ni všeč, ker se nova vrstica začne z malo začetnico. Prilagam dva primera s piko in enega brez ločil. Pozdravljeni, g. Kovač. Pošiljam vam ... Spoštovani naslovniki. Dovolite mi pripombo k ... Spoštovanemu naslovu sporočam svojo odločitev ... Odgovor: Odgovor Petra Weissa, ki pri odločanju med vejico in klicajem daje prednost vejici, najdete tule: Ločila pri začetnih in končnih pozdravih Prav zaradi razloga, ki ga navaja proti klicaju (»Za nagovorom bi bil klicaj, ki so ga na tem mestu pisali nekdaj, premočno ločilo in ga je bolje prihraniti za kako glasno klicanje ali za kričanje na stadionu.«), in zaradi vašega pomisleka, da se poved v novi vrstici za nagovorom pogosteje začne z veliko kot z malo začetnico, pa se pisna praksa spreminja. Opažamo namreč, da se tudi v formalni knjižni rabi vse pogosteje uporablja namesto vejice pika. Tako se od nagovora pomensko ločena poved lažje obravnava samostojno. Nekateri klicaj sicer še vedno uporabljajo, kadar želijo povečati formalnost nagovora. O tem razlogu za uporabo klicaja nasproti vejici piše tudi M. Kalin Golob v knjižici O dopisih, ki tudi zavrača tezo, da gre pri klicaju za vzkličnost. Helena Dobrovoljc, Tina Lengar Verovnik (september 2020) Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.
• ločila pri alinejnem naštevanju
  5
  Topics
  5
  Posts

  

  Vprašanje: Zanima me, kako je z ločili v primerih, ko imamo na isti prosojnici povedi, ki vsebujejo osebno glagolsko obliko, in take brez (kjer gre v bistvu le za daljšo besedno zvezo). Ali mora biti povsod na koncu pika ali samo pri tistih z osebno glagolsko obliko? Na primer: Stroški se priznajo v velikosti 50 %. Stroški pogostitve, zabave in daril ob poslovnih stikih Stroški reprezentance se razlikujejo od stroškov reklame. Odgovor: O jeziku v računalniških predstavitvah (natančneje o veliki začetnici pri alinejnem naštevanju) smo v svetovalnici že pisali tukaj. Pri rabi ločil v računalniških predstavitvah veljajo ista načela kot pri alinejnem naštevanju na splošno. Na koncu vsake alineje zapišemo vejico tam, kjer gre za naštevanje oz. so alineje del povedi; za zadnjo alinejo zapišemo končno ločilo: Med ločila prištevamo: vejico, piko, dvopičje, pomišljaj itd. Če ima prosojnica naslov, alinejno so naštete oporne točke, ki med seboj niso povezane, naslov pa ni njihova uvajalna poved, na koncu alinej ni treba pisati ločil: Ločila V/vejica P/pika D/dvopičje P/pomišljaj Če so v alinejah zapisane samostojne povedi, na koncu vsake zapišemo končno ločilo. Ločila Tretjina uporabnikov slovenščine ima težave pri postavljanju ločil. Največ težav uporabnikom povzroča vejica. Ali bi poenostavitev pravopisnih pravil uporabnikom olajšala pisno sporazumevanje? Navadno, da se na posamezni prosojnici (ne pa tudi v okviru iste predstavitve) odločimo za enoten slog in posledično enotno oblikovanje alinej (če to ni mogoče, lahko seveda uporabite tudi različne sloge). Vaše besedilo bi lahko preoblikovali npr. takole: P/priznani stroški: 50 % S/stroški pogostitve, zabave in daril ob poslovnih stikih S/stroški reprezentance ≠ stroški reklame ali Stroški se priznajo v obsegu 50 %. Med stroške prištevamo pogostitve, zabave in darila ob poslovnih stikih. Stroški reprezentance se razlikujejo od stroškov reklame. Urška Vranjek Ošlak (februar 2020)
• ločila pri navajanju
  3
  Topics
  3
  Posts

  

  Vprašanje: zanima me, kako je z vrinjenimi citati ali naslovi (v tem primeru), ki optično delujejo kot premi govor. Se pravilno piše (bodite pozorni na položaj vejice na koncu omenjenega naslova) ... Po predavanju z naslovom »Cesar Avgust dve tisočletji pozneje,« ki se bo pričelo ob 15. uri, bo sledila pogostitev. ali Po predavanju z naslovom »Cesar Avgust dve tisočletji pozneje«, ki se bo pričelo ob 15. uri, bo sledila pogostitev. Odgovor: V primeru, ki ga navajate, narekovaji niso uporabljeni za označevanje premega govora ali navedka (citata), temveč je z njimi zamejen naslov predavanja. Aktualni pravopis v členu 466 sicer pravi, da naj bi za označevanje naslovov podjetij, ustanov, umetnostnih del (danes bi niz nadaljevali še s čim) uporabljali narekovaje le, kadar naslovov brez njih (zlasti na začetku povedi) ne bi prepoznali kot lastna imena (npr. »Oljki« je zelo melodiozna Gregorčičeva pesem. – Ali si že videl »Tugomerja«?). Vendar je v sodobni praksi tako označevanje precej pogosto. Kako je v vašem primeru z ločili, pa lahko ugotovite že s tem, da namesto narekovajev pri naslovu uporabite npr. ležeči tisk: Po predavanju z naslovom Cesar Avgust dve tisočletji pozneje, ki se bo pričelo ob 15. uri, bo sledila pogostitev. Torej tudi: Po predavanju z naslovom »Cesar Avgust dve tisočletji pozneje«, ki se bo pričelo ob 15. uri, bo sledila pogostitev. Tina Lengar Verovnik (april 2018)
• ločila v naslovih
  2
  Topics
  2
  Posts

  

  Vprašanje: Se sme naslove člankov na spletu pisati s klicajem? Odgovor: Splošni odgovor na zastavljeno vprašanje je: da, naslove člankov na spletu smemo pisati tudi s klicajem, vendar z določenimi žanrskimi omejitvami; najdemo jih predvsem v naslovih z informativno-stališčno in pozivno-pridobivalno funkcijo. Članki na spletu namreč, kljub drugačnemu mediju, ostajajo del publicistične funkcijske zvrsti in zato zanje veljajo podobni »standardi« kot za tiskane medije. Ločila v publicističnih besedilih poleg svoje interpunkcijske vloge pridobijo še drugotno, naslovno vlogo, tj. vlogo pritegovanja pozornosti. Naj svoj odgovor še utemeljim: Z izbiro v naslovu uporabljenih jezikovnih sredstev (besede, skladnja, interpunkcija) se odraža funkcija naslova. Po T. Korošcu, avtorju Stilistike poročevalstva (1998: 46), je osnovna vloga nadpisa v pisnem komuniciranju zajeta v trditvi, da je »[č]asopisni naslov […] iz ene ali več besed in znakov tvorjeno stavčno ali nestavčno sporočilo, ki napoveduje in se vsebinsko nanaša na praviloma eno, od drugih besedil grafično ločeno, vsaj iz ene stavčne povedi sestoječe besedilo ali besedilno enoto, tako da je tudi sam grafično ločen od tega besedila, in ima poimenovalno-informativno, ali informativno-stališčno, ali pozivno-pridobivalno funkcijo.« T. Korošec (1998: 48, 49) tako ugotavlja, da naslovi s poimenovalno-informativno funkcijo zgolj poimenujejo temo oz. vsebino besedila. Naslovi z informativno-stališčno funkcijo sicer informirajo o vsebini besedila in ga poimenujejo, vendar v tovrstnih naslovih izrazito izstopa vrednotenje te vsebine oz. avtorjevo stališče. Tovrstni naslovi so lahko stilno povsem nezaznamovani, stališčni del te funkcije pa lahko zajema tudi zelo pretanjene stilne odtenke. Naslovi s prevladujočo pozivno-pridobivalno funkcijo neredko vsebujejo prvine informativne funkcije, prekriva jih stališčna funkcija, v njej pa se kaže še avtorjeva zahteva, poziv uredništva, avtorjeva zahteva v imenu »širše družbe«, naslovljena javnosti ali čisto določenemu naslovniku. Ta funkcija je pogosto v nasprotju z informativno funkcijo ali pa jo celo zanika, tako da o vsebini ne pove nič in s tem skuša bralca pridobiti za branje ostalega besedila. Vir: Korošec, Tomo. 1998. Stilistika poročevalstva. Ljubljana: Kmečki glas. Nataša Gliha Komac (oktober 2013)
• mala ali velika začetnica
  228
  Topics
  228
  Posts

  

  Vprašanje: Zanima me predvsem ena stvar, kako je z veliko začetnico in ločili v anketnih vprašalnikih, saj odgovora še nikjer nisem zasledila. Kako pišemo pravopisno pravilno veliko začetnico in ločila v teh 3 različnih primerih? Spol: a) moški b) ženski Vprašanje, ki se zaključi z vprašajem? a) Dolg kompleksen odgovor z več stavki. b) Dolg kompleksen odgovor z več stavki. Vprašanje, ki se zaključi z vprašajem? a) Da b) Ne Je v prvem primeru pravilno, da sta moški in ženski zapisana z malo začetnico? Je pravilno, da če se vprašanje zaključi z vprašajem, opcije navajamo z veliko začetnico? So na koncu pike ali ne? Kako je pri da in ne? Odgovor: Pri rabi ločil in začetnice v anketah lahko uporabimo ista načela kot pri računalniških predstavitvah in alinejnem naštevanju na splošno. O tem smo že pisali npr. tukaj. Kadar med možnostmi navajamo samostojne povedi, jih pričnemo z veliko začetnico in končamo s končnim ločilom. Pri tem je uvodna poved lahko trditev ali vprašanje. Kako pogosto se ukvarjate s športom? a) S športom se ukvarjam vsaj trikrat na teden. b) S športom se ukvarjam vsaj enkrat ne teden. c) S športom se ukvarjam redkeje kot enkrat na teden. Izberite ustrezno trditev. a) S športom se ukvarjam vsaj trikrat na teden. b) S športom se ukvarjam vsaj enkrat ne teden. c) S športom se ukvarjam redkeje kot enkrat na teden. Kadar med možnostmi ne navajamo samostojnih povedi, uporabimo v alinejah malo začetnico, končnega ločila zato ne zapišemo. Spol: a) moški b) ženski Kadar med možnostmi navajamo besedi da in ne (in še kakšno, npr. mogoče), uvodna poved pa je vprašanje, lahko v alinejah zapišemo veliko ali malo začetnico; pri veliki začetnici uporabimo tudi končno ločilo. (Če navajate tudi možnost ne vem, ki je sama po sebi že poved, svetujemo uporabo velike začetnice in končnega ločila pri vseh možnostih.) Ali se redno ukvarjate s športom? a) da b) ne Ali se redno ukvarjate s športom? a) Da. b) Ne. c) Ne vem. Urška Vranjek Ošlak (julij 2020)
• merske enote
  3
  Topics
  3
  Posts

  

  Vprašanje: Zanima me, ali se merske enote (m, kg ...) pri zapisu z velikimi tiskanimi (npr. v naslovih) ohranja kot male tiskane ali se jih brez pridržka zapiše z velikimi (5 M, 2 KG)? Če da, kaj storiti v primeru merskih enot, ki so v osnovi sestavljene iz velikih in malih tiskanih (npr. mA)? Odgovor: Merske enote označujemo s simboli, ki so mednarodno dogovorjena znamenja, pri katerih velja, da je mala ali velika začetnica (a 'ar' nasproti A 'amper') lahko pomenskorazločevalna. Zato so tudi kombinacije črk, kot je mA ('miliamper'), nespremenljive. Kadar pa se pojavljajo merske enote v posebnih položajih, npr. v naslovih, se pogosto kar izpišejo. Takšno prakso imajo npr. pri Dnevniku. V strokovnih besedilih pa je ustrezna (tudi v tehničnem smislu) raba simbolov pomembna, zato ohranjamo normo strokovnih besedil in črk ne spreminjamo. Da bi se izognili zmotnemu zamenjevanju simbola za liter (l) in številke 1, je Generalna konferenca za uteži in mere leta 1979 sprejela priporočilo, da se simbol za liter piše z veliko črko (L) (https://www.bipm.org/en/publications/si-brochure/). Helena Dobrovoljc, Urška Vranjek Ošlak (november 2016)
• merske enote: kaliber orožja
  1
  Topics
  1
  Posts

  

  Vprašanje: Zanima me, ali je v slovenščini priporočeno pretvarjanje anglosaških kalibrov ročnega strelnega orožja (npr. .357 ali 12 gauge) v milimetre, jih pustiti v izvornem zapisu, ali je vseeno. Odgovor: Pri nas se kaliber orožja oz. premer strelne cevi navadno podaja v milimetrih, npr. 8 mm mauser, 7,65 mm browning, uporabljajo pa se tudi anglosaške mere v palcih (in z dodatkom v milimetrih), kar je za ročno orožje zapisano brez vodilne ničle in z decimalno piko, npr. .357 magnum (9 mm). O tem se je mogoče poučiti iz primerov v knjigi Enciklopedija orožja: orožje skozi sedem tisočletij (1995). Peter Weiss, Domen Krvina (april 2014)
• nadomestna imena
  1
  Topics
  1
  Posts

  

  Vprašanje: Zanima me slovnično pravilni zapis besedne zveze »slovenska obala«. slovenska Obala Slovenska obala Slovenska Obala Preiskal sem že mnogo spletnih forumov, vendar so si tudi mnenja nekaterih strokovnjakov nasprotujoča. Odgovor: Če v iskalno polje spletne različice slovarja aktualnega Slovenskega pravopisa iz l. 2001 vpišete besedo »obala«, dobite med drugim odgovor: Obála -e ž, zem. i. (ȃ) prakt.sp. Slovensko primorje: na ~i <http://bos.zrc-sazu.si/c/SP/neva.exe?name=sp&expression=obala&hs=1>. Pojasnjujemo ga takole: v praktičnosporazumevalnem, torej neformalnem jeziku se je namesto dolge besedne zveze Slovensko primorje uveljavilo krajše sopomensko ime Obala. Pojavitev tovrstnih sopomenskih nadomestil zemljepisnim ali tudi drugim lastnim imenom je v jeziku razmeroma redek, ne pa tudi nenavaden pojav (Otok – 'Velika Britanija'). Potrditev za pravopisno uzakonitev takega imena najdemo navadno v jezikovnokulturni tradiciji okolja, v katerem se ta raba uveljavi. Pomembno je tudi, da je ime kot tako »udomačeno« v večjem krogu govorcev in da ne povzroča šumov pri prepoznavanju predmetnosti, ki jo zaznamuje. To za ime Obala očitno velja, saj slednje precej nedvoumno označuje področje Slovenskega primorja oziroma občin Koper, Piran in Izola. Pridevnik slovenski je v tem primeru odveč. Če želite uporabiti ime v formalnem uradnem besedilu, bi morda kazalo razmisliti, da bi namesto zveze »slovenska Obala« raje uporabili »Slovensko primorje« ali le »Obala«. Helena Dobrovoljc (februar 2013)
• navajanje letnic in desetletij
  2
  Topics
  2
  Posts

  

  Vprašanje: Ali smo že prišli do konsenza, kako pisati o letih po letu 2000? Primer iz angleščine: early 2000s. Se pravi, na začetku oz. prvi polovici česa? Kar čudno je, da je na primer v 70. letih 20. stoletja povsem v redu, nisem pa še naletela na to obliko za recimo prvo in drugo desetletje stoletja. Torej, kako? 00. leta 21. stoletja? 10. leta 21. stoletja? Hvala za odgovor. Odgovor: Tako kot sedemdeseta leta 20. stoletja le približno pomenijo leta od 1970 do 1979 (ali krajše, ne točno opredeljeno in ne natančneje določljivo obdobje v tem času), tudi prvo desetletje 21. stoletja pomeni približno leta od 2000 do 2009 in drugo desetletje 21. stoletja približno leta od 2010 do 2019. To stilistično zadrego lahko rešimo tudi z izrazi na začetku 21. stoletja ali v prvih letih tega stoletja in podobno – možnosti za razgibano izražanje je še kar nekaj (Ko se je začelo to tisočletje ...). Za natančnejšo opredelitev obdobja je potrebna bolj določna navedba obdobja od ene letnice do druge (npr. v letih 2014–2017), lahko tudi z upoštevanimi meseci (od septembra 2014 do avgusta 2017) ali dnevi (od 1. septembra 2014 do 31. avgusta 2017 – pogodba z banko je lahko samo taka, zavarovalnica pa najbrž doda še čas, in to do minute natančno). Nize let, izražene na način dvajseta, trideseta ... devetdeseta leta poskušamo izpisovati, torej števnik pisati z besedo, saj je s piko zapisana številka 70. edninski vrstilni števnik in pomeni sedemdeseti v ustreznem sklonu, npr. 70. obletnica, ob 70. rojstnem dnevu. Tudi števnik npr. v zvezi Studio ob sedemnajstih izpisujemo, saj vsebuje rodilniško obliko glavnega števnika sedemnajst. Le izjemoma, če je premalo prostora, lahko pišemo 20. leta 20. stoletja ali ob 17h (vendar je to potem lahko glasno brano tudi z vrstilnim števnikom na način ob sedemnajsti uri, kar pa je s številko zapisano s piko – ob 17. uri; h takoj za številko namreč ne pomeni izgovora -ih, ampak da števnik pred to črko pomeni ‘ura’). V slovenščini (še) nimamo poimenovanj za prvi dve desetletji posameznega stoletja. Na ta način poimenujemo šele dvajseta leta. Peter Weiss (april 2017)
• navajanje virov
  3
  Topics
  3
  Posts

  

  Vprašanje: Zanima me, kako je z navajanjem oz. povzemanjem, ko gre za avtorja ženskega spola. Ali je prav, da se zapiše ... Volk pravi, da je ... Ali je morda bolje, da zapišemo Volkova pravi ...? Se mi zdi prav, da se vidi, ali je avtor, ki ga citiramo, moškega ali ženskega spola? Odgovor: O tej jezikovni zadregi smo že pisali: »Uporaba pridevniških oblik pri ženskih priimkih ...«. Sicer najprej omenimo, da je avtor ženskega spola kar avtorica. In ker mnoge avtorice rabo pridevniške oblike (seveda v tistih imenih, ki niso pridevniškega značaja že sama po sebi, npr. Marija Jurjevna Šarapova ali Iveta Benešová) zavračajo, saj naj bi odražala predvsem pomen 'biti v lasti nosilca priimka' oz. 'biti pripaden nosilcu priimka', je družbeno širše sprejemljivo oz. korektno, če ob priimku uporabljamo tudi ime. Na ta način najhitreje izrazimo spol osebe, ki jo navajamo. V strokovnem in znanstvenem pisanju se zlasti pri ponavljajočih se navedkih ponavljanje imena zdi odveč, a je mogoče zadrego z izražanjem spola rešiti tudi z izčrpnostjo pri prvih omembah v besedilu ..., npr.: ... po izsledkih biologinje Mojce Volk (Volk 1998) je bilo ... ... biologinja Volk ... ... avtorica (Volk 1998) ... Vsekakor je smiselno upoštevati tudi napotek, da se pri navedku v besedilu ime ujema z navedbami v seznamu literature oz. navedenk. Če uporabljamo pridevniške oblike, prekrivnosti ne bomo dosegli. Helena Dobrovoljc (februar 2018)
• nazivi
  3
  Topics
  3
  Posts

  

  Vprašanje: Zanima me, ali lahko danes, leta 2018 naslovimo g. Milana Kučana z besedo PREDSEDNIK ali je pravilneje bivši predsednik države? Odgovor: V skladu z Zakonom o zagotavljanju pogojev za opravljanje funkcije predsednika republike (Uradni list, št. 15/2003), ki zagotavlja predsedniku republike pravico, da po prenehanju funkcije uporablja naziv »bivši predsednik republike«, se ravna tudi jezikovna raba: nagovor Boruta Pahorja, takrat predsednika Državnega zbora RS, l. 2004: Spoštovane poslanke in poslanci! Spoštovani predsednik vlade, ministrice in ministri, spoštovani predsednik državnega sveta, spoštovani bivši predsednik republike! Cenjeni visoki predstavniki političnega in družbenega življenja, spoštovani diplomatski zbor in drugi visoke gostje! govor župana Zorana Jankovića na slavnostni seji Mestega sveta MOL 2014: Spoštovane svetnice, spoštovani svetniki mestnega sveta Mestne občine Ljubljana, spoštovane častne meščanke, častni meščani mesta Ljubljana, spoštovane današnje nagrajenke, nagrajenci, spoštovani predsednik Državnega sveta, gospod Mitja Bervar, spoštovani prvi predsednik Republike Slovenije, gospod Milan Kučan, spoštovani bivši predsednik Republike Slovenije, gospod doktor Danilo Türk ... Iz zakona: 16. člen Predsednik republike ima po prenehanju funkcije pravico do naziva bivši predsednik republike in pravico do udeležbe na državnih svečanostih v skladu s protokolarnimi pravili. Helena Dobrovoljc (julij 2018)
• oklepaj
  2
  Topics
  2
  Posts

  

  Vprašanje: Kateri oklepaj je treba uporabiti v primeru oklepaja v oklepaju? Npr. Na nemi meji čaka nekdo nanj ... [str. 62]) Odgovor: Pravopisna pravila v poglavju o oklepajih (člen 438) le skopo določajo, kaj narediti, kadar v oklepaju uporabljamo oklepaj: »Poševne oklepaje uporabljamo npr. za oklepaj v oklepaju (/ /).« V istem poglavju pravopisci tudi opozarjajo, da za označevanje izpustov iz citata ali spremembe v citatu uporabimo poševni ali oglati oklepaj, kar pomeni, da oba tipa oklepaja pojmujejo za ločilo podobnega tipa. Res redko bi v rabi zasledili npr. pokončni | |, zaviti { } ali lomljeni〈〉oklepaj v omenjeni funkciji. Odločitev za eno ali drugo različico je torej prosta, je pa raba oglatega oklepaja danes bolj razširjena. K temu s svojimi napotki zagotovo prispevajo tudi nepravopisni priročniki o ločilih, npr. Tipografski geslovnik (v reviji Grafičar) in drugi viri. Helena Dobrovoljc (september 2017)
• pisanje besed s števkami
  1
  Topics
  1
  Posts

  

  Vprašanje: Zanima me, kako s številko zapisati leta. Na primer: V osemdesetih so bile v modi kratke pričeske. V zgodnjih šestdesetih letih ... Odgovor: Če želite zvezo v osemdesetih zapisati s števko, potem nimate le ene možnosti, temveč lahko vrstilnost števnika nakažete z obrazilom ali s piko: V 80-ih so bile ... V 80. letih 20. stoletja so bile ... Helena Dobrovoljc (februar 2014)
• pisanje denarnih enot
  2
  Topics
  2
  Posts

  

  Vprašanje: Zanima me naslednje: (A) Ali je v slovenščini dovoljena uporaba dolarskega znaka $ in znaka za evro € namesto USD in EUR oz. v katerih primerih ju lahko uporabljamo? Primer: nagrada v vrednosti 15.000 USD ali nagrada v vrednosti 15.000 $ (15.000 EUR ali 15.000 €). Ali obstaja točno določeno pravilo, kdaj lahko EUR in USD zamenjamo z € in $ (če slednjega sploh lahko uporabljamo)? (B) Kako je z uporabo okrajšav za milijon in tisoč? Za tisoč in milijon poznamo v slovenščini okrajšavi mio in tis: angleški zapis 5K lahko zapišemo 5.000 ali 5 tis., 1M pa 1.000.000 ali 1 mio. Ker okrajšavo tis. redko opazimo, je sploh primerna ali je bolje zapisati kar 5.000? Primer: Nagrada v vrednosti 5 tis. USD ali 1 mio USD (če je raba dolarskega znaka $ dopustna, bi to bilo zapisano 5 tis. $ in 1 mio $). Odgovor: (A) »Valuta se lahko izpisuje besedno, s tričrkovno valutno oznako ali s simbolom,« piše glede evra na pristojnem mestu (http://www.evro.si/pogosta-vprasanja/splosno/#08). (1) Pišemo lahko torej izpisano (pisno razvezano): 1 evro, 2 evra, 7 evrov, 7,50 evra ali 2 (ameriška, avstralska ...) dolarja, 7 dolarjev itd. Tako tudi izgovarjamo (govorno razvezujemo) kratico ali simbol. Za del slovenskih uradnih besedil je zapovedana raba oblike euro, torej z u-jem, kar pa je precej bedasto. Tujcu, ki si ogleduje slovensko pisano dokumentacijo, slovenska valuta ne bo z u-jem nič bolj prepoznavna, kot je lahko v v zapisu evro. V normalnih slovenskih besedilih pišemo evro s črko v. (2) Tričrkovna valutna oznaka se v slovenščini piše za zneskom: 15.000 EUR ali 15.000 USD oz. 15.000 AUD. Oznako izgovarjamo, kot je zapisano v prejšnji točki. Zapisi teh oznak s samimi malimi črkami (eur, sit) so v knjižnem jeziku neustrezna izbira. (3) Prav tako se v slovenščini za zneskom piše znak za valuto, torej € namesto evro ali $ namesto dolar: 1 €, 7,5 €, 7,5 $, 7,5 AU$ ipd. Izgovarjamo ga, kot je zapisano v točki 1. Smiselno se da ta določila ali nekatera od njih uporabiti še za druge denarne enote (češka krona, funt, jen, juan ...), tudi za zgodovinske, ki danes niso več v prometu, kot so slovenski tolar, nemška marka ali avstrijski šiling. (B) Okrajšave za tisoč skorajda ne pišemo, tudi zato, ker z njo pridobimo ob upoštevanju pike le en znak. Pri kombiniranju okrajšav za milijon in milijarda ter zapisov, oznak ali znakov za valuto je dobro paziti, da okrajšani zapisi valut (zgoraj v točkah 2 in 3) praviloma nastopajo le za zneski, ki so zapisani s številkami, ne z besedami: 5 mio EUR ali 5 mio € poleg 5 milijonov evrov ali pet milijonov evrov (ne pa pet mio € ali pet mio evrov ali pet milijonov €). Način zapisa izberemo glede rabo v sobesedilu in kdaj tudi glede na prostor, ki je na razpolago (in ga je recimo v stolpcih preglednic največkrat manj kot v tekočem besedilu). Peter Weiss (marec 2018)
• pisanje lastnih in vrstnih imen
  3
  Topics
  3
  Posts

  

  Vprašanje: Zasledili smo vašo spletno stran in bi vas prosili za naslednje pojasnilo, če je seveda možno: zanima nas, ali se ime registra oz. evidence piše z veliko ali malo začetnico. Na MKO namreč vodimo različne vrste registrov in evidenc: Centralni register govedi, Centralni register drobnice, Register čebelnjakov, Evidenca imetnikov rejnih živali. Odgovor: Imena registrov in evidenc, ki jih navajate, so lastna imena, če zaznamujejo točno določeno zbirko podatkov: Centralni register govedi, Centralni register drobnice, Register čebelnjakov, Evidenca imetnikov rejnih živali. Pisanje z veliko začetnico je zato upravičeno. Ker pa je ime opisno in večdenotativno, saj z enakim opisnim izrazom zaznamujete tudi vrsto registra, se pojavljajo zadrege. Razliko med vrstnim in lastnim dobro ponazarjata naslednja zgleda tudi z množinsko oz. edinsko rabo: Odločba določa pogoje za priznanje in nadzor rejskih združenj, rejskih organizacij in zasebnih podjetij, ki vzpostavijo ali vodijo registre za hibridne plemenske prašiče Dostop do centralnih registrov živali omogoča aplikacija VOLOS, ki združuje naslednje podatkovne zbirke: Centralni register govedi, Centralni register prašičev, Centralni register drobnice. Helena Dobrovoljc (april 2014)
• pisanje nazivov
  3
  Topics
  3
  Posts

  

  Vprašanje: Zanima me, kako se pravilno napiše oz. navaja akademske (habilitacijske nazive) visokošolskih učiteljev in sodelavcev – pred imenom in priimkom ali za njim. Na primer: Ali je pravilno zapisano: dr. Janez Novak, izr. prof. ali izr. prof. dr. Janez Novak in ali je glede tega kakšna posebnost oz. razlika med posameznimi akademskimi naziv (npr. med rednim profesorjem, izrednim profesorjem, docentom in asistentom)? Odgovor: Univerzitetne habilitacijske nazive praviloma pišemo pred nazivom dosežene znanstvene stopnje in seveda pred imenom in priimkom: prof. dr. Janez Novak asist. mag. Janez Novak Enako velja tudi za preostala dva naziva, torej izr. prof. in doc. Če je imenovani redni član SAZU, se naziv akad. piše pred habilitacijskim: akad. prof. dr. Janez Novak Izjema je naštevalni niz, v katerem želimo na začetku vsake enote ohraniti ime in priimek. V takih primerih pišemo nazive za imenom in priimkom v obratnem vrstnem redu, jih ločujemo z vejico in navajamo v polnejši obliki: Janez Novak, dr., univ. prof., redni član SAZU Polnejša oblika je v takih ubeseditvah potrebna zato, ker se naziva prof. in mag., če sta pridobljena s prvo- oz. drugostopenjsko univerzitetno izobrazbo in ne z znanstvenim doktoratom ali nekdaj magisterijem, pišeta za priimkom: Janez Novak, mag. farm. Janez Novak, mag. prof. nemščine in italijanščine Marko Snoj (april 2016)
• pisanje nečrkovnih znamenj
  4
  Topics
  4
  Posts

  

  Vprašanje: Kdaj so nadpisana števila pri navajanju/citiranju stična z besedo, kdaj s povedjo, kako je z ločili (so pred ločilom ali za njim, npr. pri alinejnem naštevanju), ali se pod črto pišejo stično z besedilom ali nestično? Iščem pravila, a jih ne najdem. Odgovor: Mnoge koristne napotke glede pisanja opomb lahko dobite v priročniku Praktični spisovnik ali Šola strokovnega ubesedovanja Mirana Hladnika. Kot knjiga je izšel že večkrat in je dosegljiv tudi na spletni strani, opombe konkretno na http://lit.ijs.si/sp_ssp.html#opom. Tam zapisano je tule večinoma upoštevano. Opombno (ali tudi izpostavno) znamenje v besedilu stoji praviloma takoj za ločilom, ki sledi povedi, stavku, besedni zvezi ali besedi, na katero se nanaša besedilo opombe, torej brez presledka. Pišemo ga kot dvignjeno številko (tej lahko kdaj v sili stično dodamo prav tako dvignjene začetne črke slovenske abecede na način 4a) ali kot navadno, torej v računalniškem programu nedvignjeno zvezdico (asterisk, *), če je opomb malo. Opombno znamenje stoji – še enkrat: stično – praviloma za ločilom (izjema je pomišljaj), npr.: ... Bežite!«)¹² ... sedemnajst.«¹³ Če želi pišoči pojasniti več zaporedno zapisanih besed, se opombno znamenje napše z upoštevanjem zgornjega določila kar se da blizu besede, na katero se nanaša besedilo opombe (prim. https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/494/pisanje-opomb-in-stičnost-izpostavnih-znamenj). Npr.: ... hruške,¹⁴ jabolka¹⁵ in slive¹⁶). Vztrajanje pri postavitvi izpostavne številke za zadnje levostično ločilo pa ni vedno smiselno, saj se opomba pogosto nanaša zgolj na zadnjo besedo, ne pa na celotno zvezo ali del povedi, ki ga zaključuje ločilo. Navedeni zgled bi tako lahko zapisali tudi (o tem glej tudi sorodno temo): ... hruške¹⁴, jabolka¹⁵ in slive¹⁶). Sicer pa se je treba izogibati že trimestnim številkam. To se da doseči s številčenjem od začetka naprej za vsak razdelek knjige posebej. Opomba pod črto ali na koncu poglavja ali knjige se začne z opombnim znamenjem, ki ustreza tistemu v besedilu. Na tem mestu so številke opomb (z morebitnimi črkami vred) lahko nedvignjene, navadne ali polkrepke. Opombnemu znamenju sledi (kdaj tudi večji) presledek in temu besedilo, npr. pojasnilo ali bibliografski podatek. Ta presledek bo sam od sebe naredil že urejevalnik besedila, kot je npr. word: ¹² Besedilo opombe, dejanska opomba. ali 12 Besedilo opombe, dejanska opomba. Ne glede na način zapisa opombnih znamenj pred dejanskimi opombami jih v sklicih pišemo navadno, ne dvignjeno ali morda polkrepko, npr.: (prim. op. 12). Na kratko odgovorjeno: Številke opomb v besedilu pišemo takoj za ločilom, ki sledi pojasnjevanemu besedilu, brez presledka. Izjema so opombe, ki se nanašajo le na besedo, ki stoji pred ločilom -- v takem primeru lahko (da se izognemo dvomom o dosegu opombe) izpostavno znamenje zapišemo med besedo in ločilo (obojestransko stično). Pod črto ali na koncu poglavja ali knjige pa med številko opombe in besedilom opombe vedno stoji presledek. Peter Weiss, Tina Lengar Verovnik (marec 2018)
• pisanje skupaj ali narazen
  36
  Topics
  36
  Posts

  

  Vprašanje: Opazila sem, da pravopis pri nekaterih zloženkah s prvim členom makro dopušča pisanje skupaj in narazen (makrodružba in makro družba, makrosvet in makro svet, makroukaz in makro ukaz). Pri makroregiji sem opazila samo zapis skupaj. Je pri tej zloženki morda prav tako pravilen zapis narazen? Zakaj da oz. zakaj ne? Odgovor: Makroregija O problematiki zapisa zloženk in ločevanja med zloženkami in sestavljenkami smo že pisali – gl. superživilo in superjunak. Po določilih Slovenskega pravopisa 2001 (členi 490–505) pri tovrstnih tvorjenkah razlikujemo med zloženkami, ki jih lahko pišemo skupaj ali narazen (makrodružba in makro družba), in med sestavljenkami, ki jih pišemo le skupaj (makroregija). Razlikovanje med zloženkami in sestavljenkami je v nekaterih primerih (npr. pri tvorjenkah s sestavino super-, ki so opisane v odgovorih na zgornjih povezavah) razvidno iz besedotvorne podstave, v tem primeru pa žal ne, saj je sestavina makro- tako pri zloženkah kot pri sestavljenkah uporabljena v pomenu 'velik'. Sestavljenke se uveljavijo zlasti v strokovnem jeziku, posamezni izrazi pa nato postanejo del splošnega jezika. Izraz makroregija je uveljavljen v geografiji, najdemo ga lahko v Geografskem terminološkem slovarju. Uveljavitev skupaj zapisanega izraza makroregija do neke mere potrjuje tudi stanje v rabi – Gigafida vsebuje 280 pojavitev izraza makroregija in 11 pojavitev narazen zapisane različice makro regija. Priporočamo torej zapis skupaj: makroregija. Več o dilemi zapisa skupaj in narazen si lahko preberete še na naslednji povezavi – ekošola. Urška Vranjek Ošlak (april 2020)
• pisanje števk z besedami
  3
  Topics
  3
  Posts

  

  Vprašanje: Zanima me, ali je res, da je potrebno v stvarnem lastnem imenu, če je to v aktih lastnika, števnik pisati z besedo. Na primer: Občina Ajdovščina zahteva zapis Dvorana prve slovenske vlade in dovoli Trg 1. slovenske vlade. Odgovor: Po Zakonu o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb (ZDOIONUS) je ime ulice določeno v skladu s predlogom občine ter v soglasju Geodetskega zavoda in posebnega delovnega telesa vlade, tj. Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije (KSZI). V tem postopku je bilo očitno sprejeto in uradno registrirano ime trga v Ajdovščini Trg 1. slovenske vlade. Nekoliko drugače je pri stvarnem imenu: Nekdaj Bratinova dvorana je bila v letu 2005 preimenovana v ime Dvorana prve slovenske vlade. Ker je nanosnik pri obeh imenih isti, torej prva slovenska vlada, je moteče, da je poimenovanje zapisano enkrat z besedo, drugič s številko, saj s tem nepoznavalcu zgodovinskih okoliščin lahko daje vtis, da ne gre za isto vlado. (T. i. »prvih slovenskih vlad« je bilo namreč kar nekaj: prva slovenska »Narodna vlada« v Državi Srbov, Hrvatov in Slovencev (31. 10. 1918), prva slovenska vlada (v SFR Jugoslaviji, ustanovljena v Ajdovščini 5. 5. 1945) in prva vlada Republike Slovenije (16. 5. 1990).) V slovenščini stilističnih napotkov (ali celo pravil) glede zapisa (vrstilnega) števnika z besedo v jezikoslovnih priročnikih ni. Stilistično izročilo pa prepoznavamo v lektorskih napotkih, npr. (1) številke do dvanajst pogosteje zapisujemo z besedo; (2) na začetku povedi številko raje zapišemo z besedo. Danes pa je raznolikost jezikovne rabe pripeljala do ugotovitve, da je tudi na začetku povedi mogoče pisati številke s števkami, pri čemer ne kršimo načel »dobrega sloga« (npr. 10.765 učencev je septembra prestopilo vrata devetletke) ter da vrstilne števnike (tudi do dvanajst) pišemo lahko kar s števkami, največkrat pri prireditvah, ki so organizirane ciklično (npr. Začenja se 3. svetovni kongres saksofonistov). O tem si lahko preberete več v odgovorih: »Zapis številk z besedo« in »Zapisovanje vrstilnih števnikov v besedilu«. V primeru iz Ajdovščine je poleg dejstva, da je isti nanosnik zapisan na dva načina, moteče tudi to, da se v Dvorano prve slovenske vlade vstopi prav s Trga 1. slovenske vlade. Najbrž so se pri poimenovanju trga odločili za krajši zapis (s številko) zaradi praktičnosti (napisi na tablah, tablicah, zemljevidih), vendar pa se prvi (z besedo) in 1. (s številko) razlikujeta le za dva znaka (deveti in 9. se npr. za štiri znake), tako da bi tudi ime trga zlahka zapisali v vseh enotah z besedami: Trg prve slovenske vlade. Odločitev za zapis z besedo je prevladujoča tudi pri primerljivih poimenovanjih, npr. prva/druga svetovna vojna, prva liga, prva nagrada ... (izjema so datumi, npr. 1. maj, 1. november). (Preverjeno po korpusu Gigafida.) Seveda je obe uradni poimenovanji treba spoštovati, saj v nasprotnem primeru lahko »odpremo vrata« nešteto subjektivno pogojenim spremembam, ki vodijo v pravo zmešnjavo. Postopek morebitnega preimenovanja trga, ulice ... naselja oz. katerega koli zemljepisnega imena je treba vedno izvesti v skladu z zakonskimi določili (gl. ZDOIONUS). Helena Dobrovoljc (april 2019)
• podomačevanje
  35
  Topics
  35
  Posts

  

  Vprašanje: Zanima me, ali naj pravilo o prevajanju podatkov v bibliografskih zapisih, v skladu s katerim v bibliografskih zapisih ne prevajamo naslovov in drugih bibliografskih podatkov, namenjenih identifikaciji publikacije, analogno uporabimo tudi za navajanje bibliografskih podatkov znotraj besedila. To bi pomenilo, da naslovov in podatkov o izdaji publikacije znotraj besedila ne prevajamo in njihovega prevoda ne dodajamo v oklepaju. Prosim, da nam svetujete, katero navajanje bi bilo ustreznejše (navajanje v prevodu A ali v prevodu B). Podvprašanji: Bi bilo treba angleške izraze namesto v ležečem tisku zapisati med narekovaji? Bi bilo treba „smernice“ in „ameriško“ pisati z veliko začetnico? Zgled Izvirnik: The operating conditions classes, and their characteristics, are consistent with the classification set in the Thermal Guidelines for Data Processing Environments by the American Society of Heating, Refrigerating and Air-Conditioning Engineers. Prevod A: Razredi pogojev delovanja in njihove značilnosti so skladni s klasifikacijo iz smernic Thermal Guidelines for Data Processing Environments ameriškega združenja American Society of Heating, Refrigerating and Air-Conditioning Engineers. Prevod B: Razredi pogojev delovanja in njihove značilnosti so skladni s klasifikacijo iz smernic Thermal Guidelines for Data Processing Environments (smernice za toploto v okoljih za obdelavo podatkov), ki jih je izdalo ameriško združenje American Society of Heating, Refrigerating and Air-Conditioning Engineers (ameriško združenje inženirjev za ogrevanje, hlajenje in klimatske naprave). Odgovor: Pravopisno priporočilo (SP 2001: člen 209 id.) nas usmerja k prevajanju stvarnih lastnih imen, vendar je ob tem vedno tudi kaka izjema. Tako npr. ne prevajamo imen časopisov in revij (Spiegel, Le Monde), podjetij (SpaceX ), športnih klubov (Manchester United), blagovnih znamk (Facebook) ipd. Medtem ko v leposlovju stvarna lastna imena prevajamo pogosteje, pa v stvarnih besedilih (v uradnih besedilih, turističnih vodnikih, različnih obvestilih ...) uporabljamo tudi neprevedena imena. Pogosto pa eno od različic zapišemo v oklepaju, še zlasti, če je ime neuveljavljeno in bi lahko povzročilo identifikacijske probleme. Dejavnika, ki vplivata na to, ali ime prevedemo, sta torej: (a) vrsta in funkcija oziroma namen besedila, (b) uveljavljenost izvirnega ali prevedenega imena. Če je tuje ime v besedilu navedeno zgolj zaradi referenčne funkcije, da se sklicujete na kompetentnost ustanove, ki je smernice objavila, je dovolj, da se ob neprevedenem imenu zapiše, kakšne vrste je združenje, saj iz tega lahko bralec sklepa o relevantnosti smernic. (Varianta B) V varianti A niste prevedli naslova smernic niti imena združenja. Imeni lahko pustite neprevedeni, če nista zelo pomembni za bralce besedila. Če je pomembno, kdo smernice izdaja in kakšen je njihov prevod, ki se bo med slovenskimi bralci uveljavil, bi napisali takole (varianta C): Razredi pogojev delovanja in njihove značilnosti so skladni s klasifikacijo iz Smernic za toploto v okoljih za obdelavo podatkov (angl. Thermal Guidelines for Data Processing Environments), ki jih je izdalo Ameriško združenje inženirjev za ogrevanje, hlajenje in klimatske naprave (angl. American Society of Heating, Refrigerating and Air-Conditioning Engineer). (Okrajšavo angl. lahko tudi izpustite.) Tak način je v slovenskih besedilih najpogosteje uporabljen, če želimo zadovoljiti bralce in ohraniti izvirno ime zaradi identifikacije, npr. dva primera iz korpusa Gigafida: Evropska skupnost za premog in jeklo (angl. European Coal and Steel Community) je podpisala pogodbo ... Tako naj bi se po najnovejših spoznanjih Ameriškega geofizikalnega združenja (angl. American Geophysical Union) pred 65 milijoni let odigralo izumrtje dinozavrov. Helena Dobrovoljc (junij 2020)
• podomačevanje občnih poimenovanj
  16
  Topics
  16
  Posts

  

  Vprašanje: Sprašujem o sadju, ki je podoben hruški. Kako se v slovenščini pravilno reče temu sadju? Odgovor: Pri prevzemanju iz tujih jezikov težimo k podomačevanju prevzetih besed, kar velja tudi za prevzemanje iz nelatiničnih pisav. O prevzemanju občnih besed iz japonščine smo že pisali, npr. tukaj. Besede, prevzete iz japonščine, prečrkujemo in podomačimo – ime te azijske vrste hruške torej ustrezno zapišemo naši. Citatni zapis nashi se je prvotno uveljavil zaradi vpliva angleščine. Beseda naši je moškega spola, sklanjamo jo naši, rod. ed. našija, torej s podaljšano osnovo: Ko so se pri nas pred leti pojavili prvi našiji, so spodbudili ugibanje o tem, kaj sploh so; med drugim naj bi bili križanci med jabolkom in hruško. Tudi pri tvorbi svojilnega pridevnika se izkazuje moški spol: Odstranite semena iz vanilijevega stroka in jih primešajte v našijev pire. Beseda naši je bila prvič uslovarjena v Slovarju novejšega besedja (2013), od koder je bila leto pozneje uvrščena tudi v SSKJ2 (2014). V njem je naši naveden z enakovredno dvojnico nashi, pri slednjem pa nas kazalka gl. usmeri na podomačeni zapis naši. Urška Vranjek Ošlak, Nataša Gliha Komac (junij 2020)
• pomišljaj
  3
  Topics
  3
  Posts

  

  Vprašanje: Katero ločilo je pravilno med obema besednima zvezama v tem pregovoru? V rabi opažam predvsem vejico in pomišljaj, redkeje pa tudi vezaj. Kaj menite? Odgovor: V dvodelnih stalnih besednih zvezah brez povedka, kot je rana ura – zlata ura, je najbolje pisati (seveda nestični) pomišljaj: rečeno – storjeno lastna hvala – cena mala veliko babic – kilav otrok dolgi lasje – kratka pamet (kar kljub blagi oznaki ekspresivno v SSKJ2 danes ni politično korektno) smrt fašizmu – svobodo narodu srednja pot – zlata pot stara navada – železna srajca gor – dol majhni otroci – majhne skrbi, včasih za vejico z dodatkom veliki otroci – velike skrbi rana ura – zlata ura kratko veselje – dolga žalost petek – slab začetek denar – sveta vladar starost prihaja – moč odhaja Podarim – dobim pol – pol (in kdaj citatno fifty – fifty) ena država – dva sistema ena država – en narod – en vodja Kdaj se med deloma stalne besedne zveze pretežno piše vejica: najprej štalca, potem kravca na jeziku med, v srcu led vsi za enega, eden za vse Če v zvezi nastopata glagola, se taka stalna besedna zveza praviloma piše z vmesno vejico: Tujega nočemo, svojega ne damo (v prenovitvi Dušana Jovanoviča Tuje hočemo, svojega ne damo). Kdor ne dela, naj ne je. Kar se Janezek nauči, to Janez zna. Pesnik Oton Župančič je leta 1934 rabo pomišljaja upesnil v pesmi Med ostrnicami, in sicer v verzu, s katerim mu je v položaju med skrajnima časovnima točkama vsakega življenja postavil svojevrsten spomenik: Glej, rojstvo – smrt, en pomišljaj je vmes. Peter Weiss (februar 2020) Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.
• poobčnoimenjenje
  1
  Topics
  1
  Posts

  

  Vprašanje: Zakaj se imena jezikov (slovenščina, madžarščina, italijanščina ...) pišejo z malo začetnico? Odgovor: Imena jezikov v slovenščini tradicionalno pišemo z malo začetnico, ker jih pojmujemo kot občna imena. Vprašanje ste verjetno zastavili, ker govorimo o »imenu« jezika, kar nas seveda spomni na pojem lastnega imena. Značilno za lastna imena, ki jih v slovenščini pišemo seveda z veliko začetnico, je, da imajo en denotat, to je, da se nanašajo na posamezno: To dekle se imenuje Milka. Res je enak poimenovalni postopek mogoče zaslediti tudi pri poimenovanju jezikov, zlasti novonastalih umetnih jezikov, npr. Govori mednarodni jezik Ido. Toda o lastnoimenskem značaju tovrstnih besed ne priča le opisani posamezni nanosnik, ki ima za posledico odsotnost leksikalnega pomena, temveč tudi skladenjski položaj, tj. položaj imenovalnega prilastka ob samostalniškem jedru (jezik Ido). Pri poimenovanjih jezikov se srečujemo s procesom apelativizacije oz. poobčnoimenjenja. S pogosto in dlje časa trajajočo rabo se namreč nekatera lastna imena poobčnoimenijo: samostalniška besedna zveza se obrusi, prilastek postane jedro zveze (Z lahkoto razumemo večino besedil, napisanih v idu) in dobi kategorialne pomenske lastnosti, značilne za občna imena (števnost: Lahko bi rekli, da zaradi različnih subkultur in generacij obstaja tudi več različnih slovenščin; izražanje mere pojmovnega samostalnika, npr. V Španiji sva se poročila, naučila nekaj španščine in prodala jadrnico; Ko se bodo Magda, Dora in Danuša naučile dovolj nemščine, se bodo vrnile domov študirat ekonomijo). Kot vidite, je utemeljitev občnoimenskosti jezikoslovna in ni nedvoumna, tudi zato jezikoslovci onomastiki, ki se ukvarjajo z lastnimi imeni, govorijo o skupini dvoživk, tj. o besedah z vrstnim ali lastnoimenskim značajem, kamor uvrščamo tudi imena bolezni in nekatere druge imenske kategorije. Helena Dobrovoljc (november 2013)
• posebna pisna znamenja
  17
  Topics
  17
  Posts

  

  Vprašanje: Lektoriram pravno besedilo in imam težavo pri zapisu matematičnih znamenj za odstopanje +/– pred glavnim števnikom, npr. »… dovoljen je odmik pri debelini do +/– 0,1 milimetra.« V skladu s pravopisom pišemo pri negativnih številih pomišljaj v pomeni minus stično s številko (–23 °C). Za navedeni primer pa v normativnih in drugih priročnikih ne najdem ustreznega pravila oz. primera. V skladu s pisanjem pomišljaja stično pri negativnih številih, bi potem po analogiji pisali »+/–0,1 milimetra«, torej brez presledka med +/– in številko, saj razumemo poševnico med + in – kot ali, tj. »odmik pri debelini do 0,1 ali –0,1 milimetra. Odgovor: Pri zapisu +/– 0,1 milimetra ne gre za zapis negativne vrednosti, temveč je označen interval odstopanja, zato je upravičen nestični zapis (plus ali minus desetinka milimetra). Tako rabo predvideva tudi priročnik Slovensko tehniško izrazje, kjer lahko preberemo, da se znak uporablja "nestično (obojestransko) za izražanje pogreškov meritev, toleranc, npr. 10 cm ± 2 cm ali (10 ± 2) cm". Helena Dobrovoljc, Tina Lengar Verovnik (september 2018)
• prečrkovanje
  14
  Topics
  14
  Posts

  

  Vprašanje: Kako pisati ime avtorja (z dvojno jezikovno identiteto) romana na letošnjem maturitetnem tematskem sklopu? Gre za v Rusiji rojenega avtorja (Andrej Sergejevič Makin) s francoskimi koreninami, ki se je v odrasli dobi preseli v Francijo (Andreï Makine), piše v slovenščini. Odgovor: Ko smo v Pravopisni komisiji snovali novo poglavje o prevzemanju tujih imen, smo ob slovanskih imenih razmišljali takole: Ime ruske teniške igralke se v ruščini napiše Мария Юрьевна Шарапова (prečrkovano Marija Jur’evna Šarapova), v angleščini pa zapiše latinično Maria Yuryevna Sharapova, v nemščini Marija Jurjewna Scharapowa, v slovenščini Marija Jurjevna Šarapova. Pri imenih iz slovanskih jezikov s ciriličnimi pisavami razlikujemo med Šarapovo (v Belorusiji rojeno teniško igralko, ki od sedmega leta živi v ZDA), ki jo pišejo v vsaki državi v skladu z njihovim pravopisom, in v Parizu rojeno Natasho Borovsky, hčerko ruskih staršev. Ime slednje ni prečrkovano iz cirilice, temveč je od začetka v latinici in je zato v vseh jezikih z latinično pisavo zapisano nespremenjeno. Kljub zahtevam Ukrajine in Bolgarije po mednarodni obravnavi njihovih imen lahko v slovenščini opazujemo dve praksi, ki sta verjetno tudi rezultat dejstva, da nimamo nikakršnih pravnih navodil oz. pravil glede tega vprašanja. Mnenje, ki smo ga v Pravopisni komisiji neformalno zavzeli, je, da imena iz slovanskih cirilic prečrkujemo v skladu s slovensko izreko (kot zgoraj pri Šarapovi), razen če oseba zahteva drugačen zapis. To se dogaja zlasti pri tistih posameznikih, ki nastopajo v različnih državah, npr. umetniki ... Zgodba v Rusiji rojenega francoskega avtorja bi pritrdila načinu, za katerega smo se odločili pri Šarapovi. Rusko Андрей Сергеевич Маки́н je prečrkovano v latinico kot Andrei Makin, v slovenščini pa Andrej Makin. Ker pa gre za pisatelja, ki piše že desetletja v francoščini in se s svojimi francoskimi deli predstavlja tudi v drugih jezikih, se je v vseh jezikih začela pojavljati francoska različica imena, torej Andreï Makine. V Sloveniji ga poznamo pod tem imenom. Morda je k temu prispevala avtorjeva želja, saj je v Franciji zaprosil za politični azil, ga dobil in se jezikovno in študijsko predal francoščini. Ime je razmeroma dosledno zapisano z diakritičnimi znamenji, ki francosko govorečemu pomagajo pri ustrezni izgovarjavi. V spletnih zapisih se diakritično znamenje izpušča. Menimo sicer, da bi bilo primerneje, če bi se ob prvih objavah v slovenščini odločili za različico slovenskega prečrkovanja ruskega imena Andrej Sergejevič Makin, vendar se to ni zgodilo, zato predlagamo sprejemanje obeh možnosti: dijaki in dijakinje se bodo srečevali predvsem s francosko različico imena na knjigah, ki jih bodo brali, zato francoske različice imena ni mogoče razglasiti za napačno; najbolje bi bilo, če bi se dijaki in dijakinje seznanili z obema variantama, četudi je poslovenjena ruska različica imena v slovenščini manj prisotna. Kako ime sklanjamo in kako tvorimo svojilni pridevnik? V podomačeni obliki iz ruske cirilice: Andrej Makin, rod. ed. Andreja Makina, svoj. prid. Makinov V francoskem zapisu: Andreï Makine [andrêj makín], rod. ed. Andreïa Makina, svoj. prid. Makinov Še opozorilo: Po aktualnih pravopisnih pravilih iz leta 2001 se diakritična znamenja lahko tudi opuščajo, zato je pričakovati, da se bodo pojavljali tudi zapisi Andrei Makine, rod. ed. Andreia Makina, ki jih je tudi treba obravnavati kot pravilne. Sodelavci Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU (april 2019)
• prevajanje
  6
  Topics
  6
  Posts

  

  Vprašanje: Zanima me, kako je s slovenjenjem literarnih junakov, superjunakov ... Namreč je kar nekaj junakov, ki imajo poleg originala še slovensko verzijo imena, drugi pa ne, npr. Captain America – Stotnik Amerika, Black Widow – Črna vdova, Voldemort – Mrlakenstein ... Potem so tu tudi drugi pojmi, npr. Hogwarths – Bradavičarka in še bi lahko naštevala. Zanima me, na podlagi česa se slovenijo nekatera imena, druga pa ostanejo enaka originalu tudi v slovenskih tekstih. Je morda to odvisno od fonetike, pogostosti poimenovanj/uporabe imen ali česa popolnoma drugega? Odgovor: Zapisi imen, ki jih navajate, so odvisni od odločitev prevajalca, ki literarno ali katero koli drugo delo prevede v slovenščino. Prevajalec pri svojem delu prenaša pomen iz izvirnega v ciljni jezik, pri tem pa upošteva različne smernice in se odloča za različne pristope, upoštevati mora tako jezikovne kot tudi kulturne značilnosti obeh jezikov in v skladu z njimi oblikovati prevod. Več o značilnostih prevajanja si lahko preberete mdr. tudi v Učbeniku prevajanja Petra Newmarka. Imena, tako prevedena kot tudi neprevedena, ki ste jih navedli, najdemo v različnih umetnostnih besedilih. Prevajanje umetnostnih besedil spada na področje literarnega oz. književnega prevajanja, pri katerem je pomembno, da bralec v ciljnem jeziku ni osiromašen za sporočila, ki jih prinaša umetnostno besedilo. Znotraj literarnega prevajanja najdemo številne podvrste, zato lastnosti prevajanja literarnih besedil ne moremo posplošiti na celotno skupino. Pri literarnem prevajanju ni ustaljenih pravil, kako ravnati z lastnimi imeni, odločitve so prepuščene prevajalcu, načeloma naj bi ga vodila misel, da lastnih imen ne prevajamo. A kaj hitro se pojavijo izjeme, te so še posebej značilne za dela, namenjena mlajšim bralcem, saj s prevajanjem ali prilagoditvijo imen literarno delo približamo mladim, njihovemu vedenju in izkušnjam. Nekatera imena, ki se pojavljajo v delih, so sestavljena iz občnih sestavin, ki nosijo svoj pomen. Tovrstna imena so značilna predvsem za otroško in mladinsko literaturo. Pri teh se prevajalci po navadi odločijo za prevod, saj tako delo približajo bralcu v ciljnem jeziku. Imena lahko v izhodiščnem jeziku poudarjajo lastnost, ki jo ima literarna oseba. V francoskem izvirniku princesa, ki jo v slovenščini poznamo kot Trnuljčica, nima imena, v naslovu je poudarjeno njeno spanje, povezava z imenom Trnuljčica se pojavi pri bratih Grimm (Dornröschen), prav tako lastnost osebe poudarja ime Rdeča kapica (Rotkäppchen). Stotnik Amerika (v izvirniku Captain America) in Črna vdova (v izvirniku Black Widow) sta glavna junaka istoimenskih naslovov filmov. Prevajalec se je odločil, da v prevodu ne bo ohranil izhodiščnega imena, ampak ga bo − upoštevajoč občno sestavino imena − prevedel in približal slovenskemu bralcu. Tako je tudi z Bradavičarko. Bradavičarka je ime čarovniške šole, ki je v izvirniku poimenovana Hogwarts. Warthog v angleščini pomeni svinjo bradavičarko. Mrlakenstein (v izvirniku Voldemort) skriva v svojem imenu anagram imena Mark Neelstin, s katerim je prevajalec zamenjal ime Tom Marvolo Riddle. V izvirniku namreč s prestavitvijo črk tega imena dobimo I am Lord Voldemort. Prevajalec se je odločil, da bo ohranil anagram, a ga je prilagodil slovenskemu bralcu. Izzive in rešitve pri prevajanju Harryja Potterja je prevajalec Jakob Kenda objavil v zborniku The Translator as Writer. Nekatera imena, kljub temu da so sestavljena iz občnih sestavin, ohranjajo svojo izvirno podobo in niso prevedena. Taki sta npr. imeni Batman in Superman. Nekatera tuja imena so v ciljnem jeziku le malo prilagojena, da so bralcu domača, poznana, npr. junak Charlie iz dela Roalda Dahla je v slovenskem prevodu romana Čarli, prijatelja Pike Nogavičke sta v slovenskem prevodu Tomaž in Anica, v izvirniku Tommy in Annika. Nekatera imena pa so v ciljnem jeziku zamenjana, npr. Janko in Metka namesto Hänsel in Gretel, Erazem namesto Rasmus (delo Astrid Lindgren Erazem in potepuh). Kot vidite, so odločitve in pristopi različni, vsem pa je skupna želja, da bi bralcu (ali gledalcu, ko gre za filme) približali delo in mu omogočili doživetje bralne izkušnje, kot jo ima bralec v izvirnem jeziku. Manca Černivec (junij 2020)
• prevzemanje
  8
  Topics
  8
  Posts

  

  Vprašanje: Ne gre za vprašanje, ampak za prošnjo. Prosim vas, da rečete kaj o samostalniku alumen (= kdor po zaključku šolanja na določeni srednji ali visoki šoli še naprej izkazuje povezanost z njo). Kot gobe po dežju se namreč ustanavljajo društva nekdanjih učencev oziroma študentov šol in fakultet. Ker pa v slovenskem prostoru znanje latinščine ni več prav zelo prisotno, se je začela vedno bolj uveljavljati oblika tisti alumni, tistega alumnija, tisti alumniji (samo malo poguglajte). Ker vem, da je v današnjem času slovensko jezikoslovje usmerjeno bolj v popisovanje kot v predpisovanje rabe, se bojim, da se bo ta neumnost uveljavila in postala pravilo. (Tako so pred časom mladi govorili, da gredo v Penatija - gostilno Kolovrat, kjer so se med obema vojnama zbirali penati). Odgovor: Samostalnik alumen, ki po rimskem pravu označuje rejenca, danes pa nekdanjega študenta na neki izobraževalni ustanovi, je poslovenjena oblika latinskega alumnus. Latinske občne besede na -us načeloma slovenimo tako, da imenovalniško citatno končnico -us odpahnemo (razen pri nekaterih izjemah, npr. globus, ciklus), težje izgovorljivo izglasje tako nastale besede (tj. *alumn) pa zahteva vrivanje polglasnika, zapisanega z e, ki ga pri sklanjanju opuščamo: alumen, rod. ed. alumna. (Le če bi se latinska beseda glasila alumnius, bi se poslovenila v alumnij.) V slovenščini imamo sicer dva samostalnika, ki označujeta nekdanje študente in študentke fakultete oziroma univerze, in sicer: alumen za osebo moškega in alumna za osebo ženskega spola. Slednje v rabi skorajda ni zaslediti. Ustanavljanje društev (tudi klubov) alumnov, ki jih ustanavljajo univerze na Slovenskem zaradi ohranjanja socialnih stikov, v tujini pa tudi zaradi nabiranja sponzorskih in donatorskih sredstev, so torej poimenovanja za spolno mešane skupine. Pri tem oblika alumni v lastnih imenih naših klubov ni prevzeta, temveč slovenska množinska (npr. Alumni UL, Alumni EF). Omenimo še, da se v državah, na katerih imajo na univerzitetni ravni spolno segregacijo, pojavljajo tudi društva nekdanjih študentk, gojenk ..., ki bi jih poslovenili kot društva alumen. Za konec naj komentiram še vašo ugotovitev o sodobnem jezikoslovju, ki naj bi bilo »usmerjeno bolj v popisovanje kot v predpisovanje rabe«, zato bi se v jezikovni rabi lahko tudi kaka napaka oziroma »neumnost uveljavila in postala pravilo«. Uravnavanje knjižnega jezika je vedno potekalo dogovorno – vključujoč tako jezikovni sistem kot tudi jezikovno rabo, pa še jezikovno tradicijo. Sodobni jezikoslovci imamo v primerjavi z generacijami pred nami pri ugotavljanju, kakšna je večinska ali položajno specializirana jezikovna raba, na voljo precej več orodij in možnosti, hkrati pa precej večjo bazo govorcev/uporabnikov knjižnega jezika kot npr. Anton Breznik pred 100 leti, ko je bila knjižna raba izrazito vezana na pisne medije in brani ali gledališki govor. Boljši vpogled v jezikovno rabo pomeni, da lahko knjižni jezik približamo širšemu krogu njegovih uporabnikov, a smo še vedno zavezani sistemu slovenskega knjižnega jezika, ki seveda ni nespremenljiv, temveč je (čeprav konservativen) tudi dinamičen. Slovenski knjižni jezik, v katerem s sodobnimi orodji prepoznavamo široko paleto njegovih položajnih ali funkcijskih različic, je danes bolj heterogen, a še vedno – slovenski knjižni jezik. Jezikovna napaka ali neumnost torej ne more postati pravilo, razen če pri presoji, kaj je napaka ali neumnost, nismo dovolj odprti za relativnost s perspektive jezikovnih položajev ali če dojemamo jezikovni sistem in pravila subjektivno ali preveč idealizirano. Helena Dobrovoljc (avgust 2020) Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.
• prevzete besede in besedne zveze
  69
  Topics
  69
  Posts

  

  Vprašanje: Ali obstaja slovenski izraz za utility (prostor, kjer so pralni, sušilni stroj, skupaj likalnica, pralnica ...)? Odgovor: Slovenski pravopis 2001 v geslu utiliti med pokončnicami (torej zgolj informativno) navaja, da je to gospodinjska delovna soba. Beseda je torej izgovorno in tudi že pisno podomačena, z -i na koncu, medtem ko je v SSKJ (v obeh izdajah) uslovarjena tudi varianta utility. Kljub temu se da še vedno iskati kaj bolj domačega, recimo gospodinjska delavnica ali kar delavnica, če je iz sobesedila jasno, katere vrste. Ker je ta prostor marsikdaj hkrati tudi shramba, se lahko imenuje kar tako, sploh če v stanovanju ali hiši ni druge shrambe. Gradivo kaže še na dva predloga: gospodinjska soba Nasproti kabineta je gospodinjska soba (utility), tako nepogrešljiva v vsakem domovanju. Čeprav je majhna, ima vse, kar gospodinja potrebuje v njej. prostor za koristna dela Gospodinja v kratkem času opravi veliko različnih delovnih postopkov, za katere uporablja različne pripomočke. Pogoj, da bo delo čim bolj učinkovito opravljeno, je racionalizacija gospodinjskih opravil v ustrezni razporeditvi stanovanjskih prostorov, in to predvsem kuhinje in prostora za koristna dela - utility, kot ga imenujejo Angleži. Kot v mnogih drugih preteklih in bodočih primerih pa bo premik v prid katere od možnosti povzročila večinska odločitev bivajočih v stanovanju ali hiši in nasploh uporabnikov slovenščine. Peter Weiss (junij 2020)
• socialna velika začetica
  1
  Topics
  1
  Posts

  

  Vprašanje: Zakaj je beseda vaš dom v voščilu napisana z malo začetnico? Odgovor: Ogovorni zaimki in svojilni zaimki (ti, vi, tvoj, vaš, tebe, vas) za ogovorjeno osebo se pišejo z malo začetnico, če pa želimo izrecno poudariti posebno razmerje oz. spoštovanje, ki ga čutimo do ogovorjenega, aktualni pravopis (seveda sledeč uveljavljeni pisni praksi) dopušča tudi zapis z veliko začetnico. Ta tip velike začetnice imenujemo socialna velika začetnica. Odgovor na vaše vprašanje pa je odvisen tudi od konteksta: če gre za voščilo, torej za pisemsko sporočanje, je res pogosto mogoče zaslediti zapise z malo začetnico. Ker pa ne poznam besedila v celoti, sta mogoči seveda dve možnosti: če pisec dosledno uporablja veliko začetnico, potem bi jo moral tudi v tem primeru; če je vseskozi uporabljal malo začetnico, potem je zapis z malo začetnico v zvezi vaš dom ustreznejši. Helena Dobrovoljc (september 2012)
• stični pomišljaj
  1
  Topics
  1
  Posts

  

  Vprašanje: Zanima me, ali pišemo tudi v spodnjem primeru stični pomišljaj (v pomenu od do): 14. 3. 2010–25. 4. 2011 Sprašujem zato, ker sem danes zasledila, da naj bi med raznovrstnimi enotami namesto pričakovanega stičnega pisali nestičnega. Gre le za priporočilo ali je v SP-ju kje govora o tem? Odgovor: Po Slovenskem pravopisu 2001 (§ 394) namesto para predlogov od in do lahko uporabljamo t. i. predložni pomišljaj. Med tam navedenimi zgledi (proga Ljubljana–Trst (= od Ljubljane do Trsta), knjiga bo stala 80–100 SIT, str. 125–132, v letih 1941–1945, Odprto 8–12, prekop Ren–Donava) ni nobenega, ki bi ponazarjal povezovanje »raznovrstnih enot«, kot ste se izrazili. Tudi sicer SP 2001 ne daje napotil glede pisanja predložnega pomišljaja oziroma stičnega pomišljaja med dvema »raznovrstnima enotama«. V primeru, ki ga navajate, stični pomišljaj res ni najbolj posrečeno izbrano ločilo, saj (ob upoštevanju vseh presledkov v datumu) povezuje pravzaprav le letnico prvega datumskega zapisa in dan v mesecu v drugem zapisu. To neskladje je še bolj očitno, če je mesec v datumu zapisan z besedo, npr. 28. februar 2013−1. marec 2013. Če pa se ravnate po priporočilu, ki ga navajate, in uporabite nestični pomišljaj, potem ne moremo več govoriti o predložni funkciji pomišljaja. SP 2001 namreč priporoča rabo nestičnega pomišljaja v položajih, ko ta postavlja dve besedni enoti v neko razmerje, pogosto nasprotnostno (tekma Hajduk – Olimpija; § 396). Zato je najbolje uporabiti kar predložni par od − do (od 14. 3. 2010 do 25. 4. 2011), če želite biti nedvoumni in če vam prostor to dopušča. Helena Dobrovoljc (februar 2013)
• stičnost
  12
  Topics
  12
  Posts

  

  Vprašanje: Je ustrezen zapis - 20 % popust na celoten nakup? Ali ni ustrezneje 20 % popust na celoten nakup. Ta minus oziroma vezaj pred 20 mi ni popolnoma razumljiv. Razumem ga pri stopinjah - 20 stopinj, pri odstotkih pa ne. Torej kateri zapis je ustreznejši? Odgovor: Zapis ni ustrezen, saj je pridevniška zveza številke (20) in znaka za odstotek (%) zapisana z eno besedo kot zloženka, npr. dvajsetodstotni popust. Če želimo zapisati namesto besede številko in znamenje, se pri pridevniku vse pogosteje odločamo za zapis z vezajem, ki ga sicer najdemo že v SP 2001: šéstodstóten -tna -o (ẹ̑ọ̑) Povečanje proizvodnje je ~o ‹6-%› Samostalnik popust že vključuje pomen 'zmanjšati, zmanjšanje', zato je poudarjanje tega z minusom nepotrebno, tudi v rabi ni razširjeno. Če pa želite poudariti, da gre za razpon popustov do 20 odstotkov, potem je priporočljivo zapis smiselno razvezati: do 20-odstotni popust na celoten nakup ali do 20 odstotkov popusta na celoten nakup. O zapisovanju odstotkov smo v naši svetovalnici sicer že pisali, prim. https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/26/pisanje-znaka-za-odstotek, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/466/stičnost-števke-in-simbola-merske-enote. Nataša Gliha Komac, Helena Dobrovoljc (maj 2019)
• stvarna lastna imena
  15
  Topics
  15
  Posts

  

  Vprašanje: V teh dneh lahko spremljamo dirko po Franciji. Imam dve vprašanji. Ali je prav Dirka po Franciji ali dirka po Franciji (francosko Le Tour de France)? Kako se pravilno sklanja ime ekipe Jumbo Visma? Je prav kolesar iz Jumbo Visme ali kolesar iz Jumba Visma ali kolesar iz Jumba Visme? Odgovor: Dirka po Franciji Prvo vprašanje se nanaša na problematiko zapisa stvarnih lastnih imen, o čemer smo že pisali tukaj. Uporabniki slovenščine so pogosto v dilemi glede zapisa teh imen (tako prevedenih v slovenščino kot izvirnih slovenskih) z veliko ali malo začetnico. Razlika med zapisoma je navadno ta, da je z veliko začetnico zapisan uradni naziv, z malo pa neuradno poimenovanje. Tako je tudi v primeru Dirke/dirke po Franciji – pravilna sta oba zapisa, razlika med njima pa je ta, da je zapis z veliko začetnico Dirka po Franciji uradno (prevedeno) ime tega dogodka, zapis z malo pa neuradno poimenovanje, ki je v tem primeru (razen v zapisu začetnice prve besede) enako uradnemu. Jumbo Visma O sklanjanju večbesednih imen smo pisali tukaj in tukaj. Sestavini imena Jumbo Visma sta neujemalni, zato ime po merilih iz navedenega odgovora sklanjamo samo v zadnji sestavini – torej rod. Jumbo Visme. Utemeljiti pa je mogoče tudi sklanjanje obeh sestavin, saj je kolesarska ekipa poimenovana po dveh sponzorjih, trgovinski verigi Jumbo in računalniškem podjetju Visma – sestavini imena sta torej enakovredni, zato lahko sklanjamo obe: rod. Jumba Visme. Urška Vranjek Ošlak (september 2020) Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.
• večbesedni veznik
  9
  Topics
  9
  Posts

  

  Vprašanje: Katero razmerje izraža veznik namesto da? Odgovor: Razlago pomena vezniške zveze namesto da si lahko ogledate v najnovejšem, nastajajočem eSSKJ, ki obravnavano zvezo opredeluje takole: »izraža, poudarja nasprotje med dejanjema, navadno večjo primernost, zaželenost enega od njiju«. Temeljno razmerje, ki ga izraža vezniška zveza namesto da, je torej neke vrste protivnost z vrednotenjem (kaj od obojega se zdi govorcu pomembnejše, primernejše), pri čemer se zdi, da je podrednost med glavnim in podrednim stavkom nekoliko manj izrazita, kot je ob rabi veznika da sicer običajno – kar kažejo tudi pod 11. pomenom, ki obravnavano zvezo opisuje, navedeni zgledi, npr.: Dosti sem zamudil, ko sem se zabaval, namesto da bi študiral. Namesto da sprejmemo enega izmed ekstremov, bi morali sprejeti nekaj, kar priznava resnico obeh. Namesto da bi se sprostili, boste okoli sebe ustvarjali napetost. Vrednotenje, tu ob poročanju o besedah drugega, zasledimo npr. tudi pri vezniški zvezi češ da. Ko zveze namesto da, češ da ipd. imenujenujemo vezniške, govorimo o skladenjskem učinku celotne zveze (kot ste se v vprašanju izrazili tudi sami "veznik namesto da"), ki ne predstavlja zgolj preproste vsote njenih sestavnih delov: predloga namesto ali iz glagola h(o)teti nastalega členka češ ter veznika da. Verjetno pa ravno takšna sestavljenost prispeva, da se v pomenu zveze kot celote ob izhodiščnem razmerju pojavlja še vrednotenje. Dejan Gabrovšek, Domen Krvina (maj 2020)
• vejica
  67
  Topics
  67
  Posts

  

  Vprašanje: Pri slovenščini smo v okviru tematskega sklopa Skladnja obravnavali poved Upam, da ste zdravi in vas lepo pozdravljam. Razvili smo debato, ali lahko pri tem stavku stoji vejica pred besedo in ali ne ter zakaj. Prosim vas za pojasnilo. Odgovor: Vejica v primeru, ki ga navajate, res manjka. Prav bi bilo takole: Upam, da ste zdravi, in vas lepo pozdravljam. Vendar pa raba vejice nima prav nobene zveze z veznikom in. Postavimo jo zato, ker z njo zaznamujemo konec predmetnega odvisnika -- da temu takoj nato sledi in, je bolj ko ne naključje. Poved bi se lahko nadaljevala tudi povsem drugače, npr.: Upam, da ste zdravi, želim pa vam tudi veliko osebne sreče. Vejice ne bi bilo, če bi glagolu upam sledil navaden predmet (torej stavčni člen). Vendar pa v tem primeru tudi prve vejice, ki v vašem zgledu uvaja predmetni odvisnik, ne bi bilo, npr.: Upam na ugodno rešitev prošnje in vas lepo pozdravljam. Tina Lengar Verovnik (marec 2020) Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.
• velike črke
  6
  Topics
  6
  Posts

  

  Vprašanje: Zanima me, kako se pišejo kratice, ki se končajo na soglasnik, besedilo pa je pisano s samimi velikimi črkami, npr. v naslovu. Takrat iz vizualnega razloga ni primeren zapis z vezajem in malo črko. Izmišljen primer: DR. TOMAŽ ZALETEL, PREDSEDNIK ZPIZ. V Pravilih nisem zasledila, da se lahko zapiše: DR. TOMAŽ ZALETEL, PREDSEDNIK ZPIZA. Odgovor: Kratica ZPIZ ni najboljši primer za razreševanje dileme, ki se pojavlja pri pregibanju kratic v naslovih, zapisanih s samimi velikimi črkami. Ker jo lahko preberemo kot navadno besedo (z pred p-jem se priliči v s, tako da jo beremo kot [spiz]), jo pogosto tudi zapisujemo kot navadno lastno ime: Zpiz. To pa pomeni, da ko jo sklanjamo, končnico le dodajamo -- kot pri kateremkoli drugem lastnem imenu: Zpiz Zpiza Zpizu ... Vaš hipotetični naslov bi torej brez težav zapisali, kot predlagate: DR. TOMAŽ ZALETEL, PREDSEDNIK ZPIZA (< Dr. Tomaž Zaletel, predsednik Zpiza) Če bi šlo za kratico, ki jo lahko beremo le črkovalno (tj. črko za črko) in ji pri pregibanju končnice dodajamo za vezajem, zapisane z malimi črkami, pa bi težavo rešil že vezaj v naslovu. Tudi začetnice imen se namreč pri uporabi samih velikih črk zabrišejo, torej ne bo nič narobe, če bo zaradi enotne podobe zabrisano tudi razlikovanje med zapisom kratice in končnice, npr. (spet izmišljen primer): Novinarka RTV-ja je dobra poznavalka Kitajske > NOVINARKA RTV-JA JE DOBRA POZNAVALKA KITAJSKE Pri črkovalnih kraticah pa se lahko zapisovalni dilemi tudi izognete; vse lahko namreč sklanjate po ničti sklanjatvi (torej brez dodajanja končnic): NOVINARKA RTV JE DOBRA POZNAVALKA KITAJSKE Drugače pa je pri uporabi simbolov v naslovih, zapisanih z velikimi črkami. Pri teh zaradi enoumnosti moramo vztrajati pri ustaljenem zapisu; tudi tukaj pa se težavi lahko izognemo z izpisom merske enote, ki jo simbol ponazarja, npr. (izmišljen primer): Usodnih je bilo zadnjih 250 m > USODNIH JE BILO ZADNJIH 250 METROV/m Tina Lengar Verovnik (oktober 2018)
• verska besedila
  2
  Topics
  2
  Posts

  

  Vprašanje: Zanima me, kaj bi bil slovenski ekvivalent angleški besedi Godhead oz. nemški Gottheit. Opazil sem, da slovanski jeziki večinoma to navajajo kot božanstvo. Vendar, kolikor razumem, lahko to pri nas pomeni več stvari in ne zgolj Sv. Trojice. Ali imamo v slovenščini ali drugih nam podobnih jezikih, kakšen izraz, ki bi to bolje opisoval? Odgovor: Sveta Trojica je lastno ime troedinega krščanskega Boga, ki se v besedilih večkrat navaja z občnoimenskim božanstvo, včasih tudi boštvo. Tako božanstvo kot tudi boštvo se uporablja predvsem kot poimenovanje katerega koli boga in enako je pri Nemcih oz. Angležih, kjer Gottheit oz. godhead prav tako ne označuje samo Svete Trojice, temveč tudi, v nemščini predvsem katerega koli boga. Marko Snoj (julij 2016)
• vezaj
  8
  Topics
  8
  Posts

  

  Vprašanje: Se pravilno piše kode QR piše z vezajem ali brez? Na predstavitvenem videu Kje pa vas jezik žuli? Prva pomoč iz Jezikovne svetovalnice sem videla brez. Je pika za vprašajem pravilna? Odgovor: Vezaj Zveza kratice in besede QR koda je bila v slovenščino prevzeta iz angleščine (angl. QR code). Kratica QR je krajšava za 'Quick Response'. Izraz smo v slovenščini v zadnjem času začeli pisati kot besedno zvezo, vmesni vezaj se opušča, saj so raziskave pokazale, da se iz angleščine prevzeti dvobesedni način zapisa uveljavlja tako pri navadnih besednih zvezah angora zajec kot tudi pri zloženkah s kratično prvo sestavino LED svetilka. Tak zapis je predlagan v predlogu novih pravopisnih pravil (portal Fran, poglavje Krajšave, člen 19), utemeljen pa v prispevku sodelavke Pravopisne komisije Tine Lengar Verovnik, ki je objavljen na spletišču Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU (zavihek Pravopis 8.0). Odlomek, ki se nanaša na vaše vprašanje, objavljamo tu v celoti: Vse do sedaj opisane predlagane novosti in spremembe glede na pravopisna pravila SP 2001 so praviloma le vsebinske razširitve in dopolnitve, ki izhajajo iz dejstva, da so kratice vedno obsežnejši del novejše slovenske leksike. Sprememba, ki jo napoveduje naslednje predlagano pravilo, pa se ne tiče le kratic (čeprav izhaja iz njihove rabe v besedilih), temveč pri tem sledimo globljim premikom v novejši slovenski skladnji. Pri t. i. zloženkah s kratično (pa tudi črkovno, tj. simbolno) prvo sestavino SP 2001 v pravilih (§ 496) dopušča le dve možnosti: zapis skupaj (TV-program) in obrnjeno zaporedje oz. normativno priporočljivejši besedni red (program TV), ki pa ni vedno mogoč – že tukaj zapisani zgled v rabi ni živ. Dikcija predlaganih prenovljenih pravil pa je naslednja: »Kratice v besednih zvezah nastopajo kot nesklonljive samostojne enote (EKG laboratorij, ABS zavore, UV žarki, AV oprema).« Odločitev za spremembo utemeljujemo v nadaljevanju. Za razliko od kratic je pri zapisu zloženk z imenovalniško medpono že SP 2001 normiral tri pisne možnosti (§ 487): v obrnjenem vrstnem redu jih lahko pišemo kot besedne zveze z desnim prilastkom (barve tempera), sicer pa skupaj ali narazen (temperabarve tudi tempera barve). V zadnjih letih število zloženk oziroma zvez obeh tipov (tj. z imenovalniško medpono in s kratično ali črkovno prvo sestavino) še narašča, vedno pogosteje pa jih uporabniki pišejo narazen, saj njihove prve dele dojemajo kot nesklonljive prilastke. Zanimivo je, da je Načrt pravil za novi slovenski pravopis (1981) za zveze oz. tvorjenke s kraticami predvideval tudi variantni zapis brez vezaja: »Pri zloženkah, katerih prvi del je velika črka (ali več črk), se vezaj tudi opušča: C vitamin, TV drama; vendar se vezaj ne izpušča pri zapisih durov, npr. C-dur« (n. d.: 102). Nekatere kratice so dejansko pridevniške že po nastanku (UV žarki 'ultravijolični', AV učinki 'avdiovizualni'), zato pri njih zahteva po pisanju vmesnega vezaja nikoli ni bila skladenjsko utemeljena. Problemi nastajajo tudi pri zvezah, v katerih je kratica umeščena pred katero drugo pridevniško prvino (CRP hitri test), ter v prirednih zvezah s pridevniško prvino in skupno odnosnico (EU in bilateralni projekti), saj izpustnega vezaja v takem primeru ni mogoče uporabiti, ker ista prvina ne more biti hkrati samostalniška odnosnica in del zloženke. Zaradi vseh predstavljenih premislekov in argumentov je Pravopisna komisija po razpravi sklenila, da v predlogu prenovljenih pravil odpravi zapis vezaja pri zvezah kratice in samostalniškega jedra – da ga torej ne ohranja niti kot dvojnico. Še nekaj pojasnil: Slovenski pravopis 2001 je v veljavi in ga uporabljamo ter upoštevamo v največji meri do potrditve novih pravopisnih pravil v celoti. Res pa je, da se pri nekaterih pravopisnih vprašanjih že v drugih priročnikih opozarjalo na drugačne pisne možnosti, npr. v SSKJ ob ptt storitve na to, da je ptt nesklonljivi prilastek in ne prvi del zloženke. Tudi zato smo se pri pisanju monografije Kje pa vas jezik žuli? odločili za zapis, ki ga uveljavljamo v novih pravilih in opisujemo kot problem v isti knjigi. ePravopis je pravopisni slovar v nastajanju in razširja pravopisna pravila Pravopisa 8.0 v nastajanju. Redakcije tega slovarja so zato označene kot »predlog«. O piki med naslovom in podnaslovom: Pika za vprašajem se po zdajšnjem pravopisu ne piše. Najpogosteje v takih primerih sicer pišemo dvopičje, da se meja med naslovom in podnaslovom jasno označi. V tem primeru bi avtorji podnaslov pogosteje zapisali z malo začetnico, saj je tako uveljavljeno pri bibliografskih zapisih, kjer pa je dvopičje nestično, kar v navadnih besedilih sicer popravljamo v levostični zapis, npr.: Kje pa vas jezik žuli?: prva pomoč iz Jezikovne svetovalnice Kje ste Lamutovi?: roman Skrivni dnevnik Hendrika Groena, starega 83 let in 1/4: kako z življenjem narediti še kaj Opažamo pa, da je pri navajanju naše monografije pogosto uporabljena tudi velika začetnica, česar ne moremo označiti za napako: Kje pa vas jezik žuli?: Prva pomoč iz Jezikovne svetovalnice Helena Dobrovoljc, Tina Lengar Verovnik, Peter Weiss (junij 2020)
• zapis datuma
  5
  Topics
  5
  Posts

  

  Vprašanje: Ob pripravljanju tekstov za posamezne koncertne prireditve sem vedno znova v dilemi, kako zapisati dan, datum, uro, kraj prireditve v koncertni listih (naštevanje podatkov). Kateri zapis je ustreznejši: koncert: torek, 6. november 2018 ob 20.00, Slovenska filharmonija ali koncert: torek, 6. november 2018, ob 20.00, Slovenska filharmonija Odgovor: Aktualni pravopis v členu 299 navaja: Zveze kot v nedeljo, 9. maja, (bo) … se redkeje pišejo tudi brez vejic, tj. v nedeljo 9. maja (bo). Vendar za opustitev druge vejice nimamo skladenjske utemeljitve, pravopis pa morebitnih drugih razlogov ne navaja. Pri navedbi datuma gre dejansko za pristavek, tj. skladenjsko enoto, ki z drugega stališča poimenuje isti denotat kot odnosnica, od katere je pristavek ločen z vejico. Vejica pristavek tudi zaključuje, kadar mu ne sledi katero drugo ločilo, npr.: Danes, tri leta pozneje, spet iščemo odgovor na to vprašanje. Enako torej tudi v vašem primeru vejici stojita na obeh straneh: 1. koncert: torek, 6. november 2018, ob 20.00, Slovenska filharmonija Tina Lengar Verovnik (januar 2019)
• zapis telefonskih številk
  2
  Topics
  2
  Posts

  

  Vprašanje: Zanima me najprimernejši izraz za zapis telefonske št., mobilne tel. št., e-naslova, spletnega naslova (npr. pri vizitkah, dopisih, e-podpisih ...). Primer za mobilni telefon: Mobilni telefon: Mobilni tel.: Prenosni telefon: Prenosni tel.: M: GSM: Št. mobilnega telefona: Št. mobilnega tel.: Zanima me tudi zapis same številke, in sicer za slovensko in mednarodno rabo. Odgovor: (1) V zadnjem desetletju in pol se je zelo razširilo kratko zapisovanje rubrik za stike v naslovih na vizitkah in tudi sicer takole: T – telefonska številka M – mobilna številka F – telefaks (kjer ga še imajo) E – elektronski naslov S (ali za bolj svetovljanske W) – spletni naslov Za temi črkami je dvopičje odveč. Ta način je praktičen, ker je kratek, da krajši že ne more biti, in pregleden, sploh če so črke v primerjavi s siceršnjim besedilom poudarjene, recimo (pol)krepke. Prav tako ni zadreg zaradi načina krajšanja ter zaradi velike ali male začetnice (npr. Telefon, Tel., telefon, tel., z dvopičjem ali brez njega?), in če naslov in take številke zapišemo na dnu elektronskega sporočila, lahko besedilo v nekaj vrsticah teče brez vmesnih ločil. (Očesu všečnejše so morda sličice telefona, mobitela ipd., ki kdaj uvajajo ustrezne številke, vendar so za komuniciranje namesto sličic veliko primernejše črke, saj se pri pošiljanju gotovo ne bodo izgubile.) Za primer najprej rubrični zapis in potem zapis v tekočem besedilu: Peter Weiss Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Novi trg 4 SI-1000 Ljubljana T 386 (0)1 4706 168 M 386 (0)31 376 985 E Peter.Weiss@guest.arnes.si S http://isjfr.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/peter-weiss-sl#v Peter Weiss | Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU | Novi trg 4 | SI-1000 Ljubljana T 386 (0)1 4706 168 M 386 (0)31 376 985 E Peter.Weiss@guest.arnes.si S http://isjfr.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/peter-weiss-sl#v (2) Najprimernejši način zapisa telefonske in mobilne številke za domovino in mednarodno rabo je naveden zgoraj. Sicer pa izveste o tem več v odgovoru Zapis telefonskih številk. Peter Weiss (julij 2016)
• zaporedje imena in priimka
  1
  Topics
  1
  Posts

  

  Vprašanje: Zanima me, če bi mi lahko odovorili na naslednje vprašanje oziroma, da bi vprašanje naslovili na osebo, ki bi mi znala nanj odgovoriti. Za odgovor bi bil izjemno hvaležen. Sem v precepu pri postavljanju vrstnega reda imen in priimkov. Recimo, da ima neka oseba 2 imeni in 2 priimka. Ko se je oseba rodila ji je bilo ime: JANEZ IVAN NOVAK, n njegova mama in oče sta se poročila in odločila, da bo tudi otrok imel 2 priimka, poleg že 2 obstoječih imen. Npr.: JANEZ IVAN NOVAK DEBEVC Se drugi priimek piše oziroma spada k prvemu imenu ali ne? Obstajajo tu kakšna pravila? Je zgornji zapis pravilen, ali se v kakšnem primeru piše: IME PRIIMEK IME PRIIMEK za primer ene osebe? In kako bi se pisalo z inicialkami, če bi se ta oseba odločila uporabljati 1 ime in 1 priimek? Npr. uporabljal bi se: JANEZ DEBEVC, bi se potem pisalo: JANEZ I. D. NOVAK? Odgovor: Statistični urad RS pravi, da imamo Slovenci tradicionalno večinoma le po eno ime in en priimek, vendar pa se to v zadnjih letih spreminja. Dvojni priimki so najpogostejši pri ženskah po sklenitvi zakonske zveze, v zadnjih letih pa je vse bolj moderno tudi poimenovanje otrok z dvojnimi imeni, nekoliko manj pa z dvojnimi priimki. V drugih kulturah (npr. španski) so večdelna imena in priimki nekaj povsem običajnega. Ne glede na to, koliko enot sestavlja večdelno ime in večdelni priimek, se enote enega in drugega vedno pojavljajo skupaj in v nespremenjenem vrstnem redu – tako je Janez Ivan Novak Debevc uradno vedno Janez Ivan Novak Debevc in nikoli npr. Janez Novak Ivan Debevc ali kako drugače. Direktorica ljubljanskega živalskega vrta je Zdenka Barbara Ban Fischinger. Enote in njihovo zaporedje ostanejo nespremenjeni tudi, če navedemo najprej (večdelni) priimek in nato (večdelno) ime: Novak Debevc, Janez Ivan, le da med priimkovnim in imenskim parom pišemo vejico, tako kot v običajnih seznamih, urejenih po abecedi priimkov: Prešeren, France. Če želi, lahko seveda vsakdo okrajša svoje ime – lahko uporablja le začetnice (npr. Janez I. N. Debevc, J. I. N. D., JIND) ali le del imena (npr. samo Janez Debevc), pomembno pa je, da je uradno ime te osebe še vedno Janez Ivan Novak Debevc, česar drugi ne smemo samovoljno spreminjati. Če se oseba odloči in tudi uradno, torej na upravni enoti, spremeni svoje ime (npr. izpusti del imena ali priimka), je to v formalnih situacijah treba upoštevati. Med imenom in priimkom nekateri nosilci pišejo razlikovalno začetnico, ki prepogoste iste kombinacije imena in priimka dela bolj enkratne: Jaša L. Zlobec, Boris A. Novak, Andrej O. Župančič. Tudi če izvira iz začetnice priimka, je pri obrnjenem zaporedju (namreč priimek in ime) ne obravnavamo kot priimek, ampak kot na začetnico okrajšano drugo osebno ime: Zlobec, Jaša L. je tak primer. Urška Vranjek Ošlak, Peter Weiss (julij 2016)
• zemljepisna imena
  34
  Topics
  34
  Posts

  

  Vprašanje: V kakšnem razmerju so različna imena jezer pod Mangartom: Klanški, Mangartski ali Belopeški jezeri? Ali v knjižnem jeziku uporabljamo vsa imena enakovredno? Odgovor: Gre za jezeri na italijansko-slovenski meji, in sicer za območje, kjer je že od nekdaj živelo tudi slovensko govoreče prebivalstvo in je bilo do l. 1918 del dežele Kranjske. Staro slovensko ime teh jezer, ki ga najdemo v zapisih in ga poznajo le še na sosednjem Gorenjskem, priporoča pa ga tudi Merku v svojem priročniku Slovenska krajevna imena v Italiji (1999) je Klanški jezeri (npr. zapis pod oljem koroškega slikarja Marka Pernharta iz l. 1852 Klanško jezero v nevihti ali v zapiskih Klementa Juga Stena in smrt). Maks Pernhart, Klanško jezero v nevihti (1852) Pojavljajo se tudi druga imena, npr.: Mangartski jezeri – zapis, ki ga najdemo v Atlasu Slovenije, Fužinski jezeri – kalk iz italijanščine. Danes je najbolj uveljavljeno in razširjeno ime Belopeški jezeri (Spodnje Belopeško jezero, Zgornje Belopeško jezero; ita. Laghi di Fusine / nem. Weissenfelser Seen), najverjetneje po bližnjem naselju Bela Peč (danes Fusine in Val Romana /nem. Weissenfels). Ime je pogosto tudi v množinski obliki. Podobno odslikava tudi stanje v osrednjem korpusu slovenskega jezika Gigafida 2.0, kjer se pojavljajo vsa tri imena: Klanško jezero – 12 pojavitev, Mangartsko jezero – 59 pojavitev, Fužinsko jezero – 2 pojavitvi in Belopeško jezero – 176 pojavitev. O Klanških jezerih je govora tudi v gorniški literaturi, npr. v delu Stena in Smrt in planinskih spisih dr. Klementa Juga z začetka prejšnjega stoletja, ki mdr. piše tudi o svojem spustu s Klanške škrbine (2055 m; oz. škrbine Čez jezik ali v Plazeh, kot ji pravimo danes, v it. Forcella della Lavina) prek Strmca v Log pod Mangartom. Henrik Tuma pa v Imenoslovju Julijskih Alp iz l. 1929 daje prednost Mangrtskim jezerom, Spodnjemu in Zgornjemu, pri čemer pravi, da obstajata tudi imeni Lanška jezera, kot spačenka iz nemškega Lahn, in Belopeška jezera kot prevod iz nemščine. Klanška jezera naj bi dobila ime po posestnikih Pod Klancem, pri čemer pa naj bi bilo znano celo ime Rateška jezera. Kakorkoliže, danes večina pozna in uporablja ime Belopeška jezera. Nataša Gliha Komac (september 2020)
• znak za stopinje
  1
  Topics
  1
  Posts

  

  Vprašanje: Kako se napišejo stopinje Celzija? Ali naj napišem znak (krožec) za stopinjo in veliki C skupaj (Zjutraj je bilo –3 °C) ali naj se krožec drži številke, C pa je pisan z razmikom (Zjutraj je bilo –3° C)? Odgovor: Medtem ko pišemo kotne stopinje stično s številko (Kot alfa meri 33°.), pa pišemo stopinje Celzija ali Fahrenheita nestično od številke in stično s črko C ali F (V sredo bo največ 15 °C.). Helena Dobrovoljc
• zveza črke in števke
  7
  Topics
  7
  Posts

  

  Vprašanje: Kako pišemo kratice, ki nastanejo iz imen predmetov, npr. slovenski jezik 1 --> SJ 1, torej s presledkom med kratico in številko? Ali naj bi pisali stično (SJ1), kot ste svetovali že glede zapisa H1 (hipoteza 1) v enem izmed odgovorov? Odgovor: Sodobno gradivo kaže različne zapise kratic s številskimi dodatki: stični, nestični in celo z vezajem (npr. SSKJ2, MP3/mp3, NUK 2, ZIL-1). Pri tem kakšnih posebnih pravil ni, paziti pa je treba na pregibanje, saj razlike v zapisu vplivajo tudi na pregibne možnosti kratic v takih zvezah. Le če sledi številka za presledkom, se lahko namreč kratica pregiba tudi po prvi sklanjatvi, sicer je možno zgolj pregibanje po ničti sklanjatvi: gradnja NUK-a 2 / NUK 2, vendar v SSKJ2. Tina Lengar Verovnik (februar 2019)
• zapis ure
  2
  Topics
  2
  Posts

  

  Vprašanje: Zanima me, kako zapisovati necele ure v obliki števnika. Pri celih urah zapisujemo npr. ob 8. uri. Zanima me, ali je ustrezno tudi npr. ob 8.45. uri. Verjetno bi bila najboljša rešitev ob 8.00 in 8.45 – torej ne v obliki števnika, a me vseeno zanima, kako je z obliko števnika. V določenih kontekstih je oblika 8.00 »preformalna« in je bolje zapisati ob 8. uri. Da bi bila raba poenotena, me torej zanima, ali je ob 8.45. uri ustrezno. Odgovor: Zapis tipa ob 8. uri je mogoč le, ko gre za polne ure. V takem primeru je namreč 8. vrstilni števnik osmi, ki ga – kadar je zapisan s števko – zapisujemo s piko, ki kaže na vrstilnost. Brez pike bi števko 8 prebrali kot osem. V primerjavi s piko v navedenem primeru pa ima pika v zapisu tipa ob 8.45 popolnoma drugačno vlogo. Gre za simbol, ki grafično sicer sovpada s skladenjsko piko in piko kot simbolom za vrstilnost, vendar pa ima zgolj (dogovorni) pomen ločevanja polnih ur od minut v najbolj zgoščenem možnem zapisu. V drugih jezikih in na vseh naših elektronskih napravah je v tem primeru zapisano stično dvopičje (8:45). Če bi rabo dvopičja narekoval tudi slovenski pravopis, se o možnosti, o kateri sprašujete, morda sploh ne bi pogovarjali, saj bržkone nihče ne bi zapisal *ob 8:45 uri in tudi *ob 8:45. uri ne. Zapis ob 8.45. uri torej pravopisno ni ustrezen, kakor ni ustrezen niti zapis ob 8.45 uri; mogoče je le ob 8.45. Preberemo pa lahko tak zapis na različne načine: ob 8.30 se npr. najbolj nevtralno izgovori 'ob osmi uri in trideset minut' ali 'ob osmih in trideset minut', manj formalno pa 'ob osmih trideset' ali kratko in malo 'ob pol devetih'. Tina Lengar Verovnik (februar 2016)
• imena izdelkov in znamke
  3
  Topics
  3
  Posts

  

  Vprašanje: Po svetu se piše, da je ime družbi Boeing in letalu Boeing 737 MAX. Pri nas oboje z malo. Po svetu se piše ime rakete Falcon 9, in vesoljske ladje Dragon. Pri nas oboje z malo. Po svetu se piše ime ruske rakete in vesoljske ladje Sojuz. Pri nas oboje z malo. Po svetu se piše kratico za NASA in ESA z velikim črkami. Pri nas samo začetnici obeh kratic ... Kaj menite vi? Odgovor: Pisanje imen izdelkov in znamk O vprašanju pisanja znamk in izdelkov smo v svetovalnici že pisali (odgovore najdete pod ključno besedo »imena izdelkov in znamke«) in je deloma posledica zastarelih pravopisnih pravil (SP 2001: § 147), ki pravijo, da imajo imena izdelkov in znamke imensko funkcijo in so zato zapisana z veliko začetnico le, če je pred njimi občnoimensko jedro (letim z letalom Boeing), sicer ne (letim z boeingom). V citiranih odgovorih smo že pojasnili, zakaj s pravopisnim pravilom ne moremo soglašati v celoti in zakaj znamka ohrani svojo identifikacijsko imensko funkcijo tudi v položajih, ko niso prilastki besedne zveze. Torej bi morali dopustiti veliko začetnico tudi v primerih kot letim z Boeingom 737 MAX. Zapis z malo začetnico je upravičen takrat, ko govorimo o primerku serijskega izdelka. To je najbolj razvidno v množinski rabi: Lani so ukradli le štiri fiate, čeprav so avtomobili te italijanske znamke precej pogosti na naših cestah. Letijo večinoma z boeingi 737, ki imajo različno število sedežev. Lahko pa je interpretacija tudi različna, saj ime Fiat prevzame dva pomena in je začetnica odvisna od tega, kakšno funkcijo ima: ali ima funkcijo imena (a v pomenu 'znamka') ali navadne besede (b v pomenu 'avtomobil'): (a) Dež je z njegovega Fiata spral sledi prašne ceste. (= z njegovega avtomobila znamke Fiat) (b) Dež je z njegovega fiata spral sledi prašne ceste. (= z njegovega avtomobila) Imena v vaših primerih bi bila, tudi po aktualnem pravopisu SP 2001, zapisana z veliko začetnico, saj se nahajajo v imenskih pozicijah: družba Boeing in letalo Boeing 737 MAX raketa Falcon 9 in vesoljska ladja Dragon raketa in vesoljska ladja Sojuz Toliko o teoriji. V praksi je tako, da z malo začetnico pišejo (zlasti v nekaterih dnevnih časopisih, npr. v Delu) kar vse po vrsti, tudi imena ustanov in organov, pri čemer sporočajo, da besedi boeing in falcon pomenita zgolj letalnike in ne znamk. Ne bi pa vedeli povedati, kaj sporočijo, ko z malo začetnico pišejo evropska komisija. Ob imenih raket se pojavlja še en dejavnik: v drugih jezikih govorijo o imenih raket kot o unikatonimih, torej imenih unikatnih izdelkov. Tako ime je bilo na Slovenskem letalo Eda Edvarda Rusjana. Res so bili rakete in vesoljska plovila nekdaj unikatni izdelki, danes pa se tudi te izdeluje serijsko. Zato bi bilo dobro pravopisno pravilo ubesediti tako, kot velja za avtomobile, saj je tudi Sojuz danes »najbolj številčno uporabljana vesoljska raketa«, kot pravijo na Wikipediji. Pisanje kratic z malimi črkami V slovenščini kratice prehajajo med navadne besede, še zlasti to velja za tiste, ki jih izgovorimo kot navadne besede, torej nečrkovalno (b). Poznamo namreč dva tipa kratic: (a) črkovalno izgovorjene kratice: PVC izgovorimo [pévécé] ali [pə̀və̀cə̀], SSKJ izgovorimo [səsəkəjə̀], BMW izgovorimo [béèmvé]; (b) nečrkovalno izgovorjene kratice: UNESCO izgovorimo [unésko], BRIK [brík], CERN [cêrn]. Pri nekaterih imenih (Unicef, Nama) ali besedah (emšo, aids) se pogosto ne zavedamo več, da so nastale iz kratic, saj jih izgovorimo kot navadne besede. Prehod kratice med navadne besede kaže na njeno dobro integracijo v slovensko besedilo in skladenjsko prilagoditev, kar pozdravljamo. Helena Dobrovoljc (julij 2020)
• vikanje
  2
  Topics
  2
  Posts

  

  Vprašanje: Ali se za nagovor dveh oseb v pismu/e-pošti, ki bi ju, če bi ju nagovarjali posamično, vikali, uporablja množina (npr. pozdravljeni) ali dvojina (npr. pozdravljena)? Odgovor: V normativnih priročnikih izbira za tovrstne primere ni določena, v rabi pa se pojavljata tako dvojina kot množina. Lahko si pomagamo z razpravo Petra Weissa (2003), v kateri pravi: »Več ali tudi samo dveh oseb se v slovenščini ne da vikati (pa čeprav vikamo ali vse ali obe ali pa samo eno od njih ali njiju); za dve, ki ju vikamo ali od katerih eno vikamo, drugo pa tikamo, je treba uporabiti normalno glagolsko obliko v dvojini.« Pri tem se ohrani tudi naravni spol ogovorjenih oseb. Alenka Jelovšek (februar 2015)
• znamke
  1
  Topics
  1
  Posts

  

  Vprašanje: 1. Znamke in imena izdelkov V spletni jezikovni svetovalnici sem opazila težjo po pisanju z veliko začetnico pri vseh znamkah, ki sicer po trenutno veljavnih pravopisnih pravilih (lahko) padejo v skupino izdelkov, omenjenih v členu 147 (imena industrijskih izdelkov, kadar se ne uporabljajo kot imenovalni prilastki: kodak, kalodont, ford ...; tudi poimenovanja zdravil). Skupina takih poimenovanj se je z v pravopisu naštetih izdelkov močno razširila (vsa imena namenoma pišem z malo začetnico): poimenovanja telefonov in fotoaparatov (samsung, nokia; nikon, cannon); računalniška tehnologija vseh vrst (apple, mac; ipod, ipad, iphone; google, facebook, twitter; word, excel, powerpoint ...; gmail; chrome, firefox, windows explorer in drugi programi); Pri facebooku je še vprašanje velike začetnice v primeru pisnega podomačenja(fejsbuk), kar na splošno odpira vprašanje podomačevanja teh izrazov; pijače (pijem jeruzalemčana, bizeljčana; pijem jacka danielsa/jacka); znamke oblačil ipd. (obožujem versaceja, guccija, armanija - pisava z veliko začetnico bi bila v taki stavčni strukturi dvoumna) - ipd. Ker vem, da je prišlo do neskladja med pravopisnimi pravili in nekaterimi zakonskimi določbami o zapisovanju trgovskih in drugih znamk, me zanima, v katero smer gredo razmišljanja pravopisne komisije. Namreč, v primeru odločitve za pisanje z veliko začetnico bo to pomenilo, da bomo po novem z veliko pisali tudi do zdaj uveljavljene zapise z malo – lekadol, aspirin; ford, clio; jeruzalemčan, bizeljčan. Izjema bodo verjetno ostali primeru generičnih poimenovanj, ki so pa tudi vprašljivi (pril, edigs ...). 2. Kategorija živosti Zanima me še stališče pravopisne komisije o kategoriji živosti pri naslednjih primerih: Ali uporabljam apple ali appla, mac/maca, samsung/samsunga, ipod/ipoda, nikon/nikona ... Uporabljam word, powerpoint; gmail; facebook, twitter – to je po mojem mnenju ustaljeno s kategorijo neživosti. Pri googlu je kategorija živosti najverjetneje vezana na preneseni pomen oz. poosebitev: Vprašaj googla - vprašaj strica Googla. Tudi posamezni drugi primeri so vprašljivi, kot npr. robot, okostnjak, model (moška oseba v svetu mode), fotomodel konjiček (v pomenu 'hobi') ... – zanje velja kategorija živosti ali ne? Zasledila sem rabo »uporabljam frana« – torej živo in zapisano z malo začenico. Odgovor: 1. Pisanje imen izdelkov in znamk Imena izdelkov in znamke so se glede na prikaz v pravopisnih pravilih aktualnega pravopisa precej razširila, kar sestavljavci novih pravopisnih pravil, sestavljavci slovarja in tudi sodelavci svetovalnice pogosto poudarjamo. Kako se bo ob poplavi teh izrazov in možnosti odločila Pravopisna komisija pri SAZU, bi bilo glede na proces prenove pravil, ki ima več postaj – (a) predlog; (b) strokovna razprava; (c) javna razprava – v tem trenutku preuranjeno napovedovati. Sicer smo na vprašanje o pisanju znamk in poimenovanjih izdelkov že večkrat odgovorili: Pisanje blagovne znamke in izdelka: »Schweppes« in »šveps« Imena izdelkov in znamke: »Excel« ali »excel« oz. »Word« ali »word«? Velika začetnica pri imenih znamk Jezikoslovci, ki smo se z vprašanjem ukvarjali, opozarjamo, da so znamke pogosto večdenotativna imena, zato moramo ločevati med znamko, izdelkom, podjetjem, ustanoviteljem itd. Pisanje avtomobilskih znamk sodi med najzgodneje evidentirane normativne zadrege. Opažamo pa, da pisci prepoznajo različne položaje rabe. (a) Kadar govorimo o izdelku, katerega poimenovanje je prekrivno z znamko, potem je raba male začetnice lahko povsem upravičena: Nova paleta vaših vozil je po obliki in nekaterih notranjih rešitvah ponovno postala očem bolj všečna in prepoznavna, kot je to za citroene veljalo že v prihodnosti. Tako vozniki kot policisti so posumili, da za volanom citroena sedi pijani voznik. (b) Pisci pogosto želijo izpostaviti zapis znamke in tipa vozila: Šestkratni svetovni prvak Francoz Sebastien Loeb (Citroen C4) je zmagovalec relija po Nemčiji. (c) Značilno stvarno ime je ime podjetja, zato pisanje velike začetnice navadno sploh ni vprašljivo: Nova pogodba med Cimosom in Citroenom bo začela veljati 1. septembra. Tako kot Citroen je danes tudi Ford predstavil WRC dirkalnik za sezono 2011. Seveda se vsaka skupina industrijskih izdelkov in znamk nekoliko razlikuje. Tako je tudi z mobilno telefonijo. Če npr. zasledujemo po gradivu kolokabilnost zveze telefoniram z, ugotovimo, da v rabi ni zvez kot telefoniram s samsungom/Samsungom, temveč se glagol najpogosteje veže z orodnikom samostalnikov oz. zvez: mobilni telefon, slušalka, mobitel, mobilnik, prenosnik, mobi, handy, mobilec … Torej glagol telefonirati uporabljamo najpogosteje s samostalnikom za opredelitev vrste komunikacijskega sredstva. Še natančnejše poizvedbe po gradivu kažejo na zgradbe tipa uporabljam aparat Blackberry, kjer je znamka uporabljena v značilni imenski poziciji (v vlogi imenovalnega prilastka). Težko bi trdili, da se v knjižnem jeziku pojavljajo velika odstopanja od nakazanega razmerja: vrsta, tip, izdelek (mala začetnica) – znamka (velika začetnica). Res pa je, da gre pri časopisnih hišah pogosto za načelne odločitve lektorjev, ki se prej odločijo za malo kot za veliko začetnico. O tem priča delež zapisov iz časnika Delo v korpusu Gigafida. Nekoliko drugače je z imeni računalniških aplikacij, programov, omrežij … Ne glede na to, da so grafični logotipi teh imen pogosto zapisani s samimi malimi črkami (npr. pri Twitterju in Facebooku), gre za tržno blago, za izdelke z natančno določenimi specifikami, ki nimajo generične rabe. Uporabljati besedo generično (vrstno), bi torej povzročilo, da bi z malo začetnico ali podomačeno zapisano besedo facebook/fejsbuk v izjavi Podjetje so predstavili na facebooku/fejsbuku razumeli v pomenu ‘splet oz. katerem koli družbeno omrežje‘ oziroma ‘podjetje so predstavili na spletu‘. Pa seveda ni tako. Uporabniki Facebooka bi mi zagotovo pritrdili. Drugo je nestandardna raba, ki verjetno ne potrebuje institucionalnega usmerjanja in kjer so uporabniki »osvobojeni« uporabe pravil in seveda tudi prevzemajo odgovornost za morebitno nerazumevanje: Torej vzemite si čas in se mi pridružite na fejsu in povejte, če si tudi vi menite da naj država dela za ljudi .. BIL BI ŽE ČAS! Fejs in fejsbuk/Fejsbuk torej niso imena razširjenega omrežja, temveč pogovorni sinonimi, rabljeni največkrat v nestandardnih oblikah sporazumevanja. Gre za drugačno posebnost kot v primerih bolonja ali šengen/schengen, kjer so izrazi izgubili imensko funkcijo in pridobili nove pomene: ‘študijska prenova’ in ‘evropsko mejno območje’. Pri imenih vin je nekaj več zadreg, saj predstavljajo v zadnjem času ta pomembno tržno blago, ki ga vinogradniki želijo zaščititi. Pri vinih se zato pojavljajo dodatki k imenom, npr. Cviček PTP (priznano tradicionalno poimenovanje). Ta oznaka zagotavlja tudi geografsko zaščito, sortni izbor, enološke postopke, kakovost idr. Kadar govorimo o cvičku, teranu, rebuli, jeruzalemčanu … kot vrsti vina, potem uporabljamo malo začetnico. Uporaba velike začetnice in pripadajoče kratice je vezana na položaje oz. žanre, kjer je to nujno potrebno: Spremljanje nekaterih parametrov kakovosti in geografskega porekla vina Cviček PTP, s katerim bodo, v kolikor bo obrodil rezultate, zvišali kakovost, zaščito pridelave cvička in geografsko poreklo. Posebna skupina so imena zdravil: ti so industrijski izdelki z natanko določenim imenom, ki ga pišemo z veliko začetnico. Težko bi trdili, da je pisanje zdravil Lekadol in Aspirin z malo začetnico uveljavljen način pisanja, je pa res, da se v omenjenih medijih lektorji načelno izogibajo rabe velike začetnice pri veliko skupinah stvarnih imen, kar daje neustrezno predstavo o realni rabi. Nekatera starejša zdravila so zaradi dlje časa trajajoče rabe dobila pomen ‘protibolečinsko sredstvo’ (… ali bo kdaj obstajal aspirin zoper manipulacijo? (Šteger, 1999)) ali ‘sredstvo za pomiritev’ (Država na pomirjevalih ne more funkcionirati – zamislite si vlado, ali poslance, ki pred vsako obravnavo kakšnega zakona pojedo kup apavrinov!). Vendar je raba male začetnice upravičena le v kontekstih, ki jih navajamo zgoraj, aliv neformalnih besedilih, leposlovju in podobno. Pravopisni problem, ki ga navajate, pa je povezan z neustreznim pravopisnim pravilom (člen 109): »Imena zdravil in drugih farmacevtskih izdelkov pišemo z malo začetnico.«, ki ga bo treba spremeniti in prilagoditi realni jezikovni resničnosti. Z malo začetnico je poleg zdravil v generični rabi upravičeno pisati le zdravilne učinkovine v zdravilih, npr. paracetamol, acetilsalicilna kislina, naproksen … 2. Navajate tudi primere, ko prihaja do metonimičnih zamenjav: npr. kadar ime osebe uporabimo, kadar govorimo o njegovi lastnini, izdelku. Taka raba je seveda nestandardna, pogovornega značaja, uporabljamo pa navadno veliko začetnico, pri čemer se ravnamo po pravilih SP 2001, kjer je v pravopisnem slovarju naveden zgled praktičnosporazumevalne rabe, namesto katere je priporočljivo rabiti polno izraženo besedno zvezo: kupiti Pleteršnika > Pleteršnikov slovar. Pletêršnik -a m, oseb. i. (ȇ) |slovenski slovaropisec|; prakt.sp. kupiti ~a Pleteršnikov slovar 3. O uveljavljanju kategorije živosti smo v svetovalnici že pisali. Pomagajte si z naborom ključnih besed in z odgovorom, objavljenim na naslovu: Kdaj uveljavljati kategorijo živosti pri neživih samostalnikih? Mislim, da se glede kategorije živosti v slovenščini ni dosti spremenilo. Še vedno veljajo pravila, ki jih lahko preberete v členu 789 v pravopisnih pravilih in ki opisujejo značilne skupine samostalnikov moškega spola, kjer uveljavljamo kategorijo živosti: imena bitij: človek, rak, Štefan, Francoz, duh; imena, ki so prvotno pomenila ali lahko pomenijo bitja, pa (zdaj) zaznamujejo npr. vina, napra- ve, klube, bolezni, zemljepisne oblike ipd.: vipavec, francoz, mariborčan, rak, Dedec; nekatera druga imena, npr. kart, avtomobilov, gob ipd.: as, pik, golf, goban; beseda duh v pomenu ’duševnost’; tudi drugi samostalniki v otroškem govorjenju, prim. vzemi stolčka. Glede na navedeno bi brez pomišljanja uvrstili v skupino »živih« samostalnikov še okostnjaka in robota … Razlog za to, da se kategorija živosti tako uspešno uveljavlja pri napravah, torej uporabljam meka, epla/apla/appla/Appla (= računalnik znamke Apple), je morda tudi zaradi lastnosti, ki jih našim napravam pripisujemo. Gre za proces poosebitve, robotizacije, človeškosti njihovega ravnanja naših naprav, ki nas spremljajo na vsakem koraku. Prav tako je mogoče opaziti, da se v rabi pojavljajo človeška imena naprav (npr. ko določimo ime naprave, da se z njo lahko povežemo v omrežje). Ob tem pa je seveda uporaba kategorije živosti samoumevna. Pri samostalniku model bi bila nekoliko bolj pazljiva. Če ga uporabljamo v pomenu ‘kdor s svojimi posebnimi lastnostmi, značilnostmi izstopa‘ (po SNB), ki se je uveljavil v zadnjem času, in še to v pogovornem jeziku, je kategorija živosti res izražena: Na faksu vidiš modela, ki očitno kinka, ki je očitno na horsu, vendar se vsi, tako profesorji, njegovi kolegi s faksa in njegovi starši delajo, da tega ni. ... In vidiva modela, ki prodaja kobilice in ščurke in male črve. Pri pomenih, ki jih navaja SSKJ, kategorija živosti ni izražena. Helena Dobrovoljc (december 2015)
• imena držav
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• narekovaji
  1
  Topics
  1
  Posts

  

  Vprašanje: Zanima me raba narekovajev pri nepravem premem govoru. V slovenskih prevodih Svetega pisma (primerjala sem Slovenski standardni prevod in Ekumensko izdajo) sem namreč opazila, da so uporabljali narekovaje tudi, če je šlo za nekaj, kar je oseba mislila. Ali je narekovaje v takšnih primerih možno kako upravičiti, saj se glede na Pravopis naj ne bi uporabljali v primeru nepravega premega govora? Takšni odlomki v Svetem pismu so na primer: 5Mz 7:17, 18; 8:17; 15:9; Mar 2:6-8 Odgovor: Primerjava odlomkov različnih prevodov Svetega pisma v slovenščino (ki je na portalu biblija.net sorazmerno preprosta) lahko seveda ravno pri rabi narekovajev pokaže veliko pravopisno razpuščenost. Svetopisemska besedila so zelo kompleksna: pravopis za premi govor v premem govoru še pozna tehnična sredstva za ustrezni zapis (na prvi ravni dvojni narekovaj, na drugi enojnega), vendar pa imamo ravno v Svetem pismu tudi tretjo raven, za katero ni več razlikovalnih narekovajev. Tak primer je v Kristusovi priliki o ljuljki (plevelu), ki je v Matejevem evangeliju (13,24–30) zapisana takole: Podal jim je drugo priliko in rekel: »Nebeško kraljestvo je podobno človeku, ki je posejal dobro seme na svoji njivi. Medtem ko so ljudje spali, je prišel njegov sovražnik, zasejal ljuljko med pšenico in odšel. Ko pa je bilje zraslo in šlo v klasje, se je pokazala tudi ljuljka. Prišli so gospodarjevi služabniki in mu rekli: ›Gospod, ali nisi posejal dobrega semena na svoji njivi? Od kod torej ljuljka?‹ Dejal jim je: ›Sovražen človek je to storil.‹ Služabniki pa so mu rekli: ›Hočeš torej, da gremo in jo poberemo?‹ ›Nikakor,‹ je dejal, ›da morda med pobiranjem ljuljke ne izpulite z njo vred tudi pšenice. Pustite, naj oboje skupaj raste do žetve. Ob času žetve pa porečem žanjcem: Zberite najprej ljuljko in jo povežite v snope, da se sežge, pšenico pa spravite v mojo žitnico.‹« Stavek Zberite najprej ljuljko in jo povežite v snope, da se sežge, pšenico pa spravite v mojo žitnico je premi govor na tretji ravni, ki ga ne moremo opremiti z narekovaji, nasploh pa je ta način izražanja in zapisovanja izjemno redek. Spet so kdaj v Svetem pismu Božji govori tako dolgi, da njihov obseg biblicisti navajajo v opombah, saj bi bilo navajanje v narekovajih nepregledno: med levim (začetnim) in desnim (končnim) narekovajem je kdaj več strani besedila, deli premega govora (ki so dejansko na drugi ravni) pa stojijo med dvojnimi narekovaji. Takšne primere vsebujejo Božja navodila o svetišču v Drugi Mojzesovi knjigi (25,2 in naprej) in prvi Mojzesov govor v Peti Mojzesovi knjigi (1,6 in naprej). Ločila v Svetem pismu so odvisna od redakcij prevodnih predlog in njihovih kritičnih objav ter različnih branj in razumevanj, izmed katerih so prevajalci izbrali najboljše rešitve. Izvirna svetopisemska besedila v hebrejščini, aramejščini in grščini so bila namreč zapisana povsem brez narekovajev in teh nimajo niti slovenski prevodi do vključno Chráskovega iz leta 1914, ki se še vedno ponatiskuje. Marsikdaj je ne samo v Svetem pismu težavno določiti, kaj je premi oz. poročani govor, če pa je le možen, npr. v Prvem pismu Korinčanom (15,35): Pa bo kdo vprašal: »Kako so lahko mrtvi obujeni? S kakšnim telesom pridejo?« Tudi zato se premi govor pogosto preseli v odvisnega, ki je z drugačnimi ločili lažje obvladljiv. Brez narekovajev so kdaj zapisane celotne knjige, sploh za otroke (npr. Miloša Macourka Odtrgana slušalka iz leta 1997), vendar besedilo zato nikoli ni nerazumljivo. V dramskih besedilih pa je premi govor praviloma tako pripisan posameznim nastopajočim osebam in za narekovaje v zapisih dialogov in polilogov ni potrebe. Pravopisna pravila so pri navajanju narekovajev resda zelo določna, besedila s premimi govori pa so marsikdaj še pestrejša, dvoumna, duhovita in nejasna, a se velikokrat prav dobro razumejo tudi brez ločil (ki jih pri branju na glas tako ni več – in je krog sklenjen). Zadnjih dveh odstavkov osnovnošolci in dijaki ne smejo brati brez spremstva učiteljic in učiteljev slovenščine. Za alibi jim svetujem tole navodilo (ki bi lahko bilo zapisano z veliko začetnico in v zagotovo narekovajih, če ga je kdo izrekel in si ga ni samo mislil, kot si ga je do tega trenutka pisec): pravopisna pravila lahko kršimo le, če jih obvladamo. Peter Weiss (november 2019)
• premi govor
  2
  Topics
  2
  Posts

  

  Vprašanje: V prevodu nekega romana je dobesedni navedek vedno zapisan ležeče, brez narekovajev. Kako je v tem primeru z ločili? Primer: No, kaj praviš?, je vprašal. Si vesela? Gumico za lase!, je vpila. Ugasni glasbo!, je ukazovala in Zapri okno!, in ko ji je babica končno dovolila ... Vem, da bi bilo pravopisno ustrezno brez vejice za citatom, ampak v tem primeru, ker ni narekovajev in so stavki vzklični ali vprašalni ter se končajo z vprašajem ali klicajem, se potem zdi težje berljivo/razumljivo. Je pa to verjetno vendarle edini dovoljeni način, torej: No, kaj praviš? je vprašal. IN Gumico za lase! je vpila. Zanima me, ali bi lahko v takih primerih ostala tudi vejica ali to pač v nobenem primeru ni dovoljeno, ne glede na odsotnost narekovajev. Odgovor: V slovenskem pravopisu se je uveljavilo načelo, da se pri premem govoru, če mu sledi spremni stavek, pred (desnim) narekovajem na koncu navedka (citata) namesto pike piše vejica, medtem ko druga ločila (vprašaj, narekovaj, tri pike ...) ostanejo, npr.: »No, kaj praviš?« je vprašal. Temu načelu bo zaradi navajenosti bralcev in piscev dobro slediti. Načelo v nemškem pravopisu je za tak položaj drugačno: pred desnim narekovajem piko opustimo, druga ločila ostanejo, za narekovajem pa se v vsakem primeru piše vejica. Pri zapisovanju premega govora v slovenščini brez narekovajev, ki jih nadomešča drugačna, v tem primeru ležeča vrsta tiska (pa tudi ta ni nujna, le bolj nazorna, saj tudi primere z nepravim premim govorom, ki se pišejo brez narekovajev, praviloma dobro razumemo), je priporočljiva raba golih vprašaja, klicaja ali treh pik, brez vejice za njimi, takole: No, kaj praviš? je vprašal. Si vesela? No, kaj praviš? je vprašal. Si vesela? Srečno, je pozdravila. (Tu je vejica ležeča, tako kot sta v tem položaju ležeča vprašaj in klicaj ali bi bila pika, ki jo nadomešča vejica.) Srečno, je pozdravila. Gumico za lase! je vpila. Ugasni glasbo! je ukazovala in Zapri okno!, in ko ji je babica končno dovolila ... Gumico za lase! je vpila. Ugasni glasbo! je ukazovala in Zapri okno!, in ko ji je babica končno dovolila ... V zadnjih dveh primerih se vejica za klicajem zagotovo piše, ker stoji ne med poročanim govorom in spremnim stavkom, ampak za poročanim govorom, za katerim se besedilo nadaljuje v isti povedi, z malo začetnico: in ko ... Peter Weiss (april 2020)
• poimenovanja iger
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• poimenovanja kart
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• pisanje števil z besedami
  2
  Topics
  2
  Posts

  

  Vprašanje: Zanima me, ali je pravilen zapis tudi (npr.) od sedem do 12, ali samo od 7 do 12 oz. od sedem do dvanajst. Odgovor: Pri načinu zapisovanja števil s številkami ali besedami ne gre toliko za pravila kot nenapisana slogovna načela. Nekaj smo jih nanizali v tem odgovoru, kjer med drugim pišemo tudi o tem, da v tesneje povezanih besednih zvezah vedno izbiramo isti način zapisa. Torej bi tudi v vašem primeru zapisali bodisi od sedem do dvanajst bodisi od 7 do 12. Tina Lengar Verovnik (januar 2020) Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.
• predložna imena
  1
  Topics
  1
  Posts

  

  Vprašanje: »V letu 2020 nas čaka preobrat, v februarju bomo organizirali delavnice, hiša je bila zgrajena v času secesije …« Nekateri lektorji so mi dejali, da je takšen način napačen, in mi svetovali, naj zamenjam: »Leta 2020 nas čaka preobrat, februarja bomo organizirali delavnice, hiša je bila zgrajena med secesijo …«? Kateri način je pravilen ali pa morda kar oba? Odgovor: Samostalnik leto najpogosteje nastopa v vlogi jedra samostalniške zveze, na mestu desnega prilastka pa je letnica, npr. Leta 1899 je izšel prvi pravopis. Pod vplivom angleščine se je v slovenščini in tudi drugih jezikih (npr. v zborni nemščini odsvetujejo im Jahr prav zaradi angleškega vpliva) razširila raba predložne zveze: V letu 1899 je izšel prvi pravopis. Predložna zveza je obveljala za slogovno slabšo možnost, saj je predlog v takih primerih obvestilno nepotreben. Normativni priročniki (SSKJ in pravopisni slovar) sicer zveze ne prepovedujejo ali odsvetujejo. V SSKJ tako najdemo tudi zglede kot Vojna se je končala v letu 1945., pravopis pa jo obravnava kot povsem nevtralno: leto: iz leta, po letu, v letu, pred letom 1991 Morda velja omeniti, da SSKJ usmerja k nepredložni rabi le ob ponazarjanju rabe pri starem latinskem načinu datiranja Anno Domini 1664: v letu Gospodovem 1664 --> leta 1664. Sicer bi se bilo mogoče izraziti tudi: leta Gospodovega 1664. Z zvezo v letu ni nič narobe, je pa predlog pogrešljiv, podobno kot v zvezah: to leto bo diplomiral – letos bo diplomiral kosijo petkrat na leto – kosijo petkrat letno Enako velja za zveze s samostalnikom mesec: v mesecu januarju – januarja. Opozoriti pa je treba, da pri vseh naštetih zvezah mehanično popravljanje navidez redundantnih predložnih zvez lahko vpliva na razumevanje, zato ga odsvetujemo, še zlasti to velja za zvezo v času. Tu se glede slogovne preobloženosti z zgornjima zvezama v letu in v mesecu lahko primerja le tip v času počitnic – med počitnicami. Helena Dobrovoljc (februar 2020) Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.
• poimenovanja praznikov
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• nenaselbinska imena
  1
  Topics
  1
  Posts

  

  Vprašanje: V tej temi ste odgovorili na vprašanja o veliki/mali začetnici za praznik sveti trije kralji. V vseh primerih se je del imena praznika (trije kralji) pisal z malo začetnico. https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/784/imena-praznikov-sveti-trije-kralji Zanima pa me, zakaj se v imenih krajev, kot sta Sv. Trije Kralji v Slovenskih goricah in Vrh svetih Treh Kraljev ta del (trije kralji) piše z veliko začetnico, čeprav se v osnovi piše z malo? V primeru, če ime kraja vsebuje večbesedno nenaselbinsko ime, ki ga vsebuje tudi ime zgornjega kraja (Slovenske gorice), se tudi v imenu kraja neprvi del nenaselbinskega dela piše z malo začetnico. Podobni primeri: Šempeter v Savinjski dolini, Miklavž na Dravskem polju, Lenart v Slovenskih goricah ... Kako to, da so imena, kot so sveti trije kralji, izjema in se v imenih krajev pišejo z veliko začetnico, čeprav se v recimo imenu praznika pišejo z malo? Odgovor: Po veljavnem pravopisu iz leta 2001 pišemo naselbinska imena z veliko začetnico v vseh enotah, izjema so vas, mesto, trg, selo, selce, vasca, vesca, naselje in predlogi ter vezniki, če niso na začetku imena, npr. Stara vas, Novo mesto, Stari trg, Opatje selo, Most na Soči … Ker v Republiki Sloveniji velja, da ima vsako mesto svoje ime, morajo imeti enaka imena tudi identifikacijski ali razlikovalni dodatek, ki ga pišemo v skladu s pravilom za te dodatke: Slovenske gorice so nenaselbinsko ime in gorice so občna beseda; enako velja za Lovrenc na Dravskem polju. Če bi se ime glasilo Loka pri Zidanem Mostu, je Zidani Most kot razlikovalni dodatek pisan v skladu s pravili za naselbinska imena, saj je ime naselbine/kraja. Sv. Trije Kralji so naselbinsko ime ali ime kraja, v Slovenskih goricah je razlikovalni dodatek, pisan v skladu s pravili za nenaselbinska imena. Tako bi z velikimi začetnicami pisali tudi Vrh Svetih Treh Kraljev, ker gre za naselbino/kraj, konkretno vasico. Imen s temi sestavinami je v RS kar nekaj. Predsednik Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade RS Matjaž Geršič navaja kar nekaj različnih, kakor so zapisani v bazi REZI: (a) Vrh Sv. Treh Kraljev – ime naselja v merilu 1 : 25000 (b) Vrh Treh Kraljev – vrh, vzpetina, planota v merilu 1 : 5000 (c) Sveti Trije Kralji – cerkev, sakralni objekt v merilu 1 : 25000 (č) Sv. Trije Kralji – cerkev, sakralni objekt v merilu 1 : 5000 In še razlaga ob imenih: (a) Ime naselja smo pojasnili že zgoraj. (b) Ker je vrh/vzpetina in je nenaselbinsko ime, bi ga morali pisati kot Vrh Treh kraljev, saj so mišljeni z zvezo Trije kralji pravzaprav Sveti trije kralji, religijsko ime in ne ime npr. treh evropskih kraljev, ki so se na tem vrhu morda srečali. V zemljepisnih imenih nastopa seveda religijsko ime in ne poimenovanje praznika. Ob tem pojasnimo še razliko med religijskim imenom in poimenovanjem praznika: Religijsko ime je Sveti trije kralji (skrajšano: Trije kralji), to ime nastopa tudi v krščanskem prazniku, ki se glasi praznik Svetih treh kraljev. Če se občnemu določilu praznik pri poimenovanju odrečemo, se prazniku reče tudi sveti trije kralji (z elipso, kakor je označeno v ePravopisu). O drugih poimenovanjih (Gospodovo razglašenje ipd.) tudi v odgovoru: Imena praznikov: sveti trije kralji. (c in č) Enako velja za imena cerkva, ki jih zapišemo: cerkev Svetih treh kraljev ali Sveti/Sv. trije kralji ali cerkev Treh kraljev ali Trije kralji. Načelo »vse sestavine krajevnih imen pišimo z veliko« je včasih težko uzavestiti, če so sestavine navadne občne besede (Dolnja Težka Voda, Meljski Hrib), a nam je precej v pomoč pri presoji zapisa velike začetnice. Helena Dobrovoljc (maj 2020)
• pika
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• znak za odstotek
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• citati
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• imena tujih mest
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• imena bolezni
  1
  Topics
  1
  Posts

  

  Vprašanje: V medijih zasledimo različne možnosti zapisa virusne bolezni covid-19. Kako izraz in z njim povezane pravilno uporabljati? Odgovor: (1) Zapis z malo začetnico: koronavirus O koronavirusu lahko že v Slovarju novejšega besedja iz leta 2013 in drugi izdaji SSKJ (2014) preberemo, da gre za samostalnik moškega spola, ki označuje virus iz družine z latinskim imenom Coronaviridae. Kot vse podobne zložene besede ali zloženke (adenovirus, enterovirus, rotavirus, retrovirus) tudi koronavirus pišemo v slovenščini kot eno besedo, izgovarjamo pa ga z dvema naglasoma. (Izgovor z enim samim naglasom koronavírus ni upravičen.) SSKJ2 korónavírus -a m (ọ̑-ȋ) virus iz družine Coronaviridae: povzročitelj bolezni je koronavirus; okužba s koronavirusom Nekoliko natančnejša je razlaga v Slovenskem medicinskem slovarju (2012–2020), v katerem je iztočnična beseda zapisana nepodomačeno, kakor je razširjeno v strokovni literaturi. Coronavirus [korónavírus] rod virusov RNA iz družine Coronaviridae, ki povzročajo bolezni dihal in prebavil človeka in živali Za javno rabo priporočamo podomačeni zapis, ki sledi izgovarjavi, tj. koronavirus, in ki ga uporabljajo tudi slovenski mikrobiologi in je tako tudi zapisano v Mikrobiološkem slovarju (2013–): korónavírus -a m, nav. mn. 80–160 nm veliki delci z enoverižno RNA, vijačno nukleokapsido in ovojnico. Imajo površinske izrastke, ki izgledajo kot sončna korona. Človeški koronavirusi povzročajo blage okužbe zgornjih dihal. Živalski koronavirusi povzročajo kužni bronhitis pri perutnini, hepatitis pri miših in gastroenteritis pri prašičih. (2) Zapis rodov koronavirusa Rodove koronavirusov označujejo z alfa, beta, gama ..., tudi ta imena zapisujemo kot eno besedo: alfakoronavirus. (3) Kratica SARS-CoV-2 Koronavirusov je več vrst, označujemo jih z različnimi kraticami: s kratico MERS-CoV (angl. Middle East Respiratory Syndrome Coronavirus) se označuje koronavirus bližnjevzhodnega respiratornega sindroma; s kratico SARS-CoV (angl. Severe Acute Respiratory Syndrome Coronavirus) se označuje koronavirus, ki povzroča sindrom akutnega oteženega dihanja; vse nadaljnje različice teh virusov se označujejo s številkami: aktualni virus je zato SARS-CoV-2. SKLANJANJE Zapleteno zložene kratice ne sklanjamo (tj. kratica se ne pregiba z glasovnimi končnicami – 3. sklanjatev): Dnevno spremljanje okužb s SARS-CoV-2. Četudi kratica izvira iz angleščine, črko c izgovarjamo kot [k]: [sárs-kôu̯-dvá] (predavanje prof. dr. Tatjane Avšič Zupanc na UKC), še najbolje pa je, da kratico uporabljamo zgolj za pisno komunikacijo; govorno jo razvezujemo kot novi koronavirus, tudi koronavirus SARS dva ali virus, ki povzroča covid-19. (4) Zapis in sklanjanje bolezni covid-19 ZAČETNICA Bolezen, ki jo povzroča SARS-CoV-02, so poimenovali koronavirusna bolezen 2019 ali s kratico COVID-19 (angl. coronavirus disease 2019). Kratico pišemo z malimi ali z velikimi črkami: covid-19 ali COVID-19. Ker poimenovanja bolezni pišemo v slovenščini z malo začetnico, je tudi covid-19 pisana z malo začetnico kot navadna beseda. Zapis Covid-19 je napačen. FONETIČNI ZAPIS Prevzete občnoimenske besede v skladu s pravopisnimi načeli pišemo tako, kot jih izgovarjamo. Izjema so tiste besede, ki so se v rabi že tako uveljavile (zaradi pogoste ali dlje trajajoče rabe), da jih pišemo v citatni obliki, torej kot covid-19 (in ne kovid-19, čeprav jo tako izgovorimo). IZGOVOR Kratico covid-19 najogosteje izgovarjajo kot [kôvid-devétnajst] (široki o pred zvočnikom v; ozki o v prevzetih besedah se kljub SP 2001 opušča: boss [bós], danes [bôs]; tudi Madonna [madóna], danes [madôna]). Podobno ni zaslediti izgovora [devetnájst], a je povsem knjižen in ostaja kot odločitev posameznikov in novinarskih hiš. SKLANJANJE Pogosta zadrega pri posebnih besedah, ob katerih se pojavlja tudi številka, povezana s stičnim vezajem, je, ali besedo ob rabi v povedi pregibamo (tj. sklanjamo) ali ne. Čeprav je še pred desetletjem zapis z vezajem vseboval tudi napotilo, da se prva sestavina ne sklanja, če sta sestavini povezani z s stičnim vezajem (npr. Jean-Paul, rod. Jean-Paula ...), je sodobna praksa drugačna, saj zaradi večje jasnosti sestavino pred vezajem sklanjamo tudi, če sta enoti povezani s stičnim vezajem (npr. Jean-Paul, rod. Jeana-Paula ...; vse bolj tudi v TEŠ-u 6). Enako velja za opazovano kratico: covid-19 covida-19 covidu-19 covid-19 pri covidu-19 s covidom-19 Taka raba prevladuje tudi v aktualnih besedilih: Proizvajalci zdravil po vsem svetu si sicer prizadevajo, da bi razvili cepivo proti epidemiji covida-19, ki je na Kitajskem doslej zahtevala 1770 ... (STA) zavzeli za okrepljeno sodelovanje in skupno ukrepanje proti covidu-19 (STA) Za covidom-19 namreč zboli precej manj otrok kot odraslih in le redko razvijejo opazne simptome (Regional Obala) Pogosto pa se poimenovanje bolezni covid-19 uporablja kar v imenovalniku, če kot desni prilastek pojasnjuje ali še enkrat pove tisto, kar je bilo rečeno prej: bolnik s simptomi nove koronavirusne bolezni covid-19 ali po zapletih zaradi bolezni covid-19. (5) Kaj pa novotvorjenke? Na spletu se že pojavljajo tvorjenke, v katerih je beseda korona prvi del podredne zloženke in je zato pisana skupaj z jedrno besedo, npr.: korónabedák ‘kdor se nespametno, neodgovorno vede v času ukrepov samoizolacije’ (vir: Facebook, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Predlagali ste ...) korónačàs ‘obdobje epidemije koronavirusne bolezni’ korónapozdràv ‘pozdrav s komolcem’ Helena Dobrovoljc, Peter Weiss (marec 2020)
• imena virusov
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• imena študijskih smeri
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• imena študijskih programov
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• imena šolskih predmetov
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• poimenovanja strokovnih področij
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• stični vezaj
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• nestični vezaj
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• znak za množenje
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• podpis
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• ločilo med naslovom in podnaslovom
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• matematična znamenja
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• pisanje kategorij
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• citirana poved
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• sklicevanje na slike in preglednice
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• zapisnik
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• izpostavna znamenja
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• opominjaj
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• opuščaj
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• predimek
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• narekovaj
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• imena nazivov
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• imena univerz
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• imena mejnih prehodov
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• transkripcija
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• španski jezik
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• imena regijskih parkov
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• imena vrtčevskih skupin
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• preglednice
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• prevedena tuja imena
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• imena vladarjev
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• izrazi spoštovanja
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• imena cerkva
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• ločila pri matematiki
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• arabska imena
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• imena jezikov
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• imena povodij in porečij
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• poševnica
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• abecedna razvrstitev
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• imena s predimki
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• pristavčna vejica
  1
  Topics
  1
  Posts

  

  Vprašanje: Bi bil pravopisno ustrezen sledeči zapis brez vejice pred navajanjem datuma, in sicer Vesela bova, če boste z nama na najin poročni dan 20. 5. 2011? Odgovor: Vaše vprašanje odpira zelo zanimivo dilemo. Trenutni slovenski pravopis v členu 303 določa: Če je lastno ime določilo pred njim stoječe besedne zveze, ga od nje ločimo z vejico, kadar domnevamo, da zveza naslovniku tega imena ne napoveduje samoumevno: Največji slovenski pesnik, France Prešeren, se je rodil v Vrbi, sicer pa ne: Največji slovenski pesnik France Prešeren se je rodil v Vrbi. Zgled ni najbolj posrečen (zakaj ne, si lahko preberete tukaj), poleg tega pa pravilo zadeva le lastnoimenske zveze, pri katerih pisec vsakokrat presodi, ali je istovetnost občnoimenskega poimenovanja (v tem primeru 'največji slovenski pesnik') in imena ('France Prešeren') bralcu kristalno jasna ali ne. Če domneva, da mu ni, lahko uporabi vejice in ime zapiše kot pristavek (tj. del povedi, v katerem je isti denotat poimenovan še z drugimi besedami): Najmlajši kanonizirani papež, Pij X., je naredil vse, kar je mogel, da bi preprečil začetek vojne leta 1914. Taka raba po novejših opažanjih ni vedno izkazana; pisec lahko vejice tudi opusti in iz imena naredi desni prilastek, pa čeprav ne gre za splošno znano občnoimensko oznako osebe (taka neraba vejic prevladuje npr. v publicistiki). Sodeč po gornjem pravopisnem pravilu pa naj bi bil desni prilastek sicer v rabi le, kadar je istovetnost prvega dela besedne zveze in lastnega imena naslovniku jasna (in bi lahko ime tudi izpustili, pa bi ga bralec zlahka dopolnil iz lastnega védenja), npr.: Trenutni papež Frančišek pravi, da je raj odprt za vsa božja bitja. Pri zapisu datumov se je uveljavila nekoliko drugačna konvencija, in sicer jih za poimenovanjem dneva vedno zapišemo kot pristavke (ne glede na to, ali predvidevamo, da je bralcu jasno, za kateri datum gre, ali ne). En in isti dan v prvem delu tako poimenujemo z imenom dneva v tednu, v drugem delu (med vejicama) pa z natančnim datumom, npr.: V petek, 22. 5. 2020, bo knjižnica odprta od 8.00 do 15.00. V vašem zgledu pa ne gre za tovrstni primer. Zvezi "poročni dan" bi lahko namreč namesto datuma sledilo tudi poimenovanje dneva v tednu, ki bi zvezo "najin poročni dan" pomensko natančneje določilo (primer je zgolj hipotetičen, zato zvezdica spredaj): *Vesela bova, če boste z nama na najin poročni dan soboto. Lahko pa bi tvorec dejstvo, da gre za soboto, seveda zapisal tudi za vejico -- kot pristavčno pojasnilo: *Vesela bova, če boste z nama na najin poročni dan, (tj. v) soboto. Tudi datum, ki je zgolj drugo poimenovanje za to isto "soboto", bi po tej logiki torej lahko zapisali brez vejice (kot desni prilastek pred njim stoječe zveze) ali pa za vejico (kot pristavčno pojasnilo). Bi pa primera različno prebrali: Vesela bova, če boste z nama na najin poročni dan 20. 5. 2011. = [dvajseti peti dva tisoč enajst -- KATERI dan?] Vesela bova, če boste z nama na najin poročni dan, 20. 5. 2011. = [dvajsetega petega dva tisoč enajst -- KDAJ?] Tina Lengar Verovnik (maj 2020)
• imena dokumentov
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• ledinska imena
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• hebrejska imena
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• pisanje desetletij
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• ločila vrinjenih povedi
  7
  Topics
  2
  Posts

  

  Vprašanje: Ali gre v naslednjem primeru za vrinjeni stavek, zaradi česar bi morala biti pred besedno zvezo »v skladu« vejica, ali ne? V zvezi z dokumenti smo prosilcu, v skladu s petim odstavkom 6. člena zakona, posredovali napotilo ... Odgovor: V vašem primeru vejice niso potrebne, so pa mogoče. Če jih zapišete, naredite iz dela besedila med njimi t. i. izpostavo. Ta nastane kot posledica hotene odločitve avtorja, da del besedila izpostavi in ga s tem bodisi poudari bodisi nakaže, da je vsebinsko manj bistven. Ne gre torej za skladenjske razloge, zaradi katerih bi morali postaviti vejice, kakor je pri »pravem« vrinjenem stavku. Razen vejic lahko za označitev izpostavljenega dela uporabite tudi pomišljaje, ki besedilo navadno poudarijo, ali oklepaje, ki nakažejo, da gre zgolj za dodano informacijo. Torej bi vašo poved lahko zapisali: V zvezi z dokumenti smo prosilcu, v skladu s petim odstavkom 6. člena zakona, posredovali napotilo ... V zvezi z dokumenti smo prosilcu – v skladu s petim odstavkom 6. člena zakona – posredovali napotilo ... V zvezi z dokumenti smo prosilcu (v skladu s petim odstavkom 6. člena zakona) posredovali napotilo ... Lahko pa poved seveda napišete brez vsakršnih ločil. V tem primeru je sklic na konkretni odstavek konkretnega zakona bistvena sestavina vsebine povedi, ki ni niti poudarjena niti ni vsebinsko manj pomembna: V zvezi z dokumenti smo prosilcu v skladu s petim odstavkom 6. člena zakona posredovali napotilo ... Tina Lengar Verovnik (avgust 2020) Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.
• korejska pisava
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• imena z vrstilnim števnikom
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• simboli
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• imena z vezajem
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• dvojezičnost
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• imena avtomobilov
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• imena cest
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• tri pike
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• imena spletnih portalov
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• decimalna vejica
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• podpičje
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• latinska imena
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• grška imena
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• imena indijanskih plemen
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• imena okrajev
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• imena pisav
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• ruska imena
  1
  Topics
  1
  Posts

  

  Vprašanje: Ali obstaja seznam standardiziranih imen tujih mest v slovenščini? Naprimer, Toljati ali transliterirano iz cirilice Toljatti, naj ne bi podvajali? Zanimajo ruska, ukrajinska mesta in t.n., bivša Sovjetska zveza. Odgovor: V slovenščini se imena tujih mest puščajo nepodomačena, če pa jih prečrkujemo iz ciriličnih pisav, jih zapišemo tako, kot jih izgovorimo. Popolnega seznama tako podomačenih mest ni mogoče dobiti, imamo pa nekaj delnih seznamov, do katerih vas vodijo povezave, npr.: 1. Seznam oz. Slovar slovenskih eksonimov na portalu Termania 2. Izpis ruskih zemljepisnih imen iz Slovenskega pravopisa 2001 na portalu Fran 3. Seznam ruskih mest, ki jih najdete na slovenski Wikipediji, ni jezikoslovno pregledan in ne standardiziran. Pravopisni problem mesta Toljati, ki je tudi na Wikipediji, v drugih naštetih virih pa ga ni, je zanimiv in kot mnogokrat povezan s trkom dveh kultur. Rusi so mesto Stavropol leta 1964 preimenovali v Толья́тти (Toljatti) v čast italijanskemu komunistu Palmiru Togliattiju. Vendar se v različnih jezikih sveta zdaj piše mesto v skladu z izgovorjavo: angl. Tolyatti, nem. Toljatti, hkrati pa se opozarja tudi na dvojnično možnost Togliatti. Zakaj t v slovenskem imenu Toljati ni podvojen? Ker v slovenščini izgovorimo le en t [toljáti], rusko [taljáti], dva enaka soglasnika izjemoma v občnih besedah na morfemskih mejah, npr. oddih, brezzobi tiger ... Za ruska imena velja pravilo Slovenskega pravopisa 2001 v členu 1113, da ohranjamo le podvojene samoglasnike, ne pa soglasnikov. Izjema so podvojitve v priimkih. Vendar se raba nagiba k enojim soglasnikom: Spasski (94 pojavitev v Gigafidi 2.0) nasproti Spaski (198 pojavitev). Akanje Opozorimo še, da ruske »samoglasnike nasploh izgovarjamo tako, kakor jih pišemo« (SP 2001, člen 1113), zato tudi ne akamo: po zgledu Москва [maskvá] – Móskva, tudi Толья́тти [taljáti] – Toljáti. Helena Dobrovoljc (julij 2020)
• ukrajinska imena
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• imena z določilom
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• imena praznikov
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• zodiakalna znamenja
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• imena organov
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• prva beseda v povedi
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• imena regij
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• imena zgodovinskih dogodkov
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• imena zdravil
  1
  Topics
  1
  Posts

  

  Vprašanje: Zanima me vir in podrobnejši opis za uspavalo dial, ki sem ga našel v Pravopisu, medtem ko na spletu za ta pojem ne najdem drugega kot blagovno znamko Henklove kozmetike. Odgovor: Imena zdravil so bila v starejših pravopisih in so tudi še v aktualnem – Slovenskem pravopisu 2001 pisana z malo začetnico, s čimer so bila izenačena s poimenovanji zdravilnih učinkovin. Po eni strani je k temu navajala jezikoslovna doktrina, ki se je velike začetnice izogibala zaradi bojazni pred prevelikim vplivom nemščine in angleščine, po drugi strani pa je bilo v preteklosti v obtoku manjše število zdravil, katerih imena so pogosto postala generična: tako je bil nekoč aspirin sopomenka za protibolečinsko zdravilo, apavrin za pomirjevalo (kasneje še persen), valij (ind. ime Valium) za zdravljenje anksioznosti in podobno. Danes – tudi zaradi zakonskih določil o industrijski lastnini – v formalnih pisnih položajih (kamor npr. leposlovje ne spada) upoštevamo drugačna pravila, ki jih v aktualnem pravopisu iz leta 2001 še ni. Med drugim tudi zaradi takih sprememb posodabljamo pravopisna pravila. Torej: zdravila, ki se imenujejo Lekadol, Daleron, Panadol ... (velika začetnica), imajo med zdravilnimi učinkovinami tudi paracetamol ali drugače – acetaminofen (mala začetnica). V SP 2001 je med iztočnicami uspavalo dial, za katerega ne vemo: (1) ali je skrajšano ime za dialilbarbiturat (torej zdravilno učinkovino) in ga pišemo po današnjih pravnih merilih z malo začetnico, ali (2) industrijsko ime nekega zdravila (zato pisano z veliko začetnico: Dial), ki je morda bilo aktualno v šestdesetih ali sedemdesetih letih, kasneje pa je izginilo. Vsekakor danes zdravilo ni več znano. Vir za uslovarjenje je bila listkovna kartoteka, pripravljena za SSKJ, a v SSKJ beseda ni bila vključena: Zapis v listkovni kartoteki SSKJ Helena Dobrovoljc (marec 2020) Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.
• imena mednarodnih povezav
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• naselbinska imena
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• astrološka znamenja
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• domišljijska imena
  1
  Topics
  1
  Posts

  

  Vprašanje: V splošni javnosti je neenotno pisan naslov oz. glavni pravljični lik: Mamka bršljanka, mamka bršljanka, Mamka Bršljanka ipd. Na osnovi teorij pravljic sta besedi – mamka (ekspr. mati) in bršljanka (rastlina), v pravljičnem kontekstu ime in priimek pravljičnih likov, ki so poimenovani po funkciji, ki jo opravljajo, npr. Tepko. Morebitne že obstoječe poimenovalne rešitve: Brokonja Čeljustnik Coprnica Zofka Kokokoška Emilija Lučka Regrat Maček Muri Mamka Bršljanka Maruška Potepuška Medvedki Sladkosnedki Metuljček Cekinček Muca Copatarica Sinko Polovinko Tonček Balonček Primeri rabe: Mamka Bršljanka : pravljice s celega sveta / [izbrala in prevedla Kristina Brenkova ; ilustrirala Ančka Gošnik-Godec] Brkonja Čeljustnik : pravljica / Bogomir Magajna ; ilustriral Božidar Jakac Medvedki sladkosnedki / Srečko Kosovel ; naslikala Jelka Reichman ; [pesmi izbral Niko Grafenauer] Muca copatarica / [besedilo Ele Peroci iz slikanice Muca copatarica ; ilustracije Ančka Gošnik-Godec ; priredila Jelka Pogačnik] -- Muca Copatarica / Ela Peroci ; [ilustrirala] Ančka Gošnik-Godec Sinko polovinko [Glasbeni rokopis] / arr. B. Adamič Tonček - balonček / Anton Ingolič ; ilustriral France Mihelič -- Tonček-Balonček / Anton Ingolič ; ilustriral France Mihelič Metuljček cekinček [Glasbeni tisk] : pesmice Janeza Bitenca -- Metuljček, Cekinček [Zvočni posnetek] : pesmice Janeza Bitenca Coprnica Zofka / Svetlana Makarovič ; ilustriral Gorazd Vahen Kokokoška Emilija / Svetlana Makarovič ; ilustrirala Suzi Bricelj Odgovor: Domišljijski liki se v slovenščini pišejo različno, in sicer glede na to, koliko sestavin imajo in ali so te občno- ali lastnoimenske. O tem smo pisali že tukaj in tukaj. Domišljijska imena so lahko štirih vrst: enobesedna imena pišemo z veliko začetnico: Aladin, Miškolin, Sapramiška, Zvitorepec; večdelna imena pojmujemo kot ime in priimek ter pišemo obe sestavini z veliko začetnico, druga lastnoimenska sestavina je lahko enakoglasnica občnega poimenovanja za vrsto bitja, lastnost ipd. (kar je pogosto tudi pri resničnih imenih in priimkih): Brkonja Čeljustnik, Pika Nogavička, Miki Miška, Peter Nos, Jaka Racman; enodelna večbesedna imena so navadno samostalniške besedne zveze s pridevniškim levim prilastkom; z veliko začetnico pišemo le prvo sestavino, ime lika je celotna besedna zveza: Obuti maček, Rdeča kapica, sestavine navadno niso izpustljive; enobesedna imena iz prve skupine se lahko pojavljajo v stalnih besednih zvezah z občnim poimenovanjem, v tem primeru jih pišemo z veliko začetnico; prvi, tj. občnoimenski del (ki navadno poimenuje vrsto bitja, poklic ipd.: babica, dedek, poštar, krava ...) pa z malo začetnico; v zgodbi je prva sestavina lahko tudi izpuščena in se ime pojavlja samostojno: zvezdica Zaspanka, pek Mišmaš, sovica Oka, muca Copatarica. Opozorimo pa naj: Kadar te zveze uporabimo kot stvarno ime (ime knjižnega dela, ob vpisu v Cobiss, v katalogih ipd.), tudi prvi del zapisujemo z veliko začetnico (npr. pravljica Muca Copatarica, igrica Maček Muri). Po tej delitvi se domišljijsko ime mamka Bršljanka uvršča v 4. skupino, saj je prvi del imena zaznamovano občnoimensko poimenovanje za mater, drugi del pa je lastnoimenski (kot npr. sosedov pes Muri). Teh domišljijskih imen ne smemo mešati z imeni iz 2. skupine, kjer je tudi prvi del (ki deluje kot osebno ime, medtem ko drugi del deluje kot priimek) lastnoimenski. Občnoimenski del lahko pri imenih iz 4. skupine odpade, saj je osebno ime lika v resnici druga sestavina, medtem ko tvorita pri imenih iz 2. skupine ime lika obe sestavini. Liku mamka Bršljanka je tako ime Bršljanka in ne mamka. Druga domišljijska imena, ki jih navajate, se po skupinah uvrščajo takole: skupina: Brkonja Čeljustnik, Lučka Regrat, Maruška Potepuška, Tonček Balonček; skupina: coprnica Zofka, kokokoška Emilija (čeprav gre za besedno igro, je še vedno prepoznavno ime vrste), maček Muri, metuljček Cekinček, muca Copatarica, sinko Polovinko. Preostane le še poimenovanje medvedki sladkosnedki, ki je posebno, ker je množinsko. Prva sestavina je občno ime in zato zapisana z malo začetnico, druga pa je desni prilastek, ki natančneje (kot opis razločujoče lastnosti) določa jedro na levi strani. Lahko bi rekli, da gre pri teh medvedkih za posebno vrsto, in sicer za take, ki so sladkosnedi, so torej sladkosnedki, vendar bi tudi takšno množinsko poimenovanje vrste pisali z malo začetnico, podobno kot npr. kosovirji. Urška Vranjek Ošlak (avgust 2020) Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.
• imena jedi
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• imena rastlin
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• vrstilna pika
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• imena uredb in direktiv
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• alinejno naštevanje
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• tilda
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• znak za taktovske načine
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• skrajšana lastna imena
  1
  Topics
  1
  Posts

  

  Vprašanje: Zanima me, kako bi zapisali naslednje skrajšane naslove predpisa, katerega polno uradno ime se glasi: Uredba (ES) št. 862/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o statistiki Skupnosti o migracijah in mednarodni zaščiti ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 311/76 o zbiranju statističnih podatkov o tujih delavcih polni uradni naslov brez datuma in subjekta, ki je predpis sprejel: U/uredba (ES) št. 862/2007 o statistiki Skupnosti o migracijah in mednarodni zaščiti ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 311/76 o zbiranju statističnih podatkov o tujih delavcih skrajšani naslov, sestavljen iz vrste akta, številke in nekaj besed iz polnega naslova: U/uredba (ES) št. 862/2007 o statistiki Skupnosti o migracijah in mednarodni zaščiti skrajšani naslov, sestavljen iz vrste akta in številke: U/uredba (ES) št. 862/2007 skrajšani naslov, sestavljen iz vrste akta in nekaj besed iz polnega naslova: U/uredba o statistiki Skupnosti o migracijah in mednarodni zaščiti In še drugi del vprašanja: Kako je z veliko začetnico pri lastnih imenih, kadar pred njimi stoji kazalni zaimek? Je velika začetnica v naslednjih dveh primerih upravičena? Sporazum, sestavljen v 11 uradnih jezikih Evropske unije (španščina, danščina, nemščina, grščina, angleščina, francoščina, italijanščina, nizozemščina, portugalščina, finščina, švedščina) je bil objavljen v UL L 97, 30.3.1998, str. 2. Češka, estonska, latvijska, litovska, madžarska, malteška, poljska, slovaška in slovenska različica so objavljene v tem Uradnem listu Evropske unije. Na podlagi [ … ] ZZVZZ in ZUTPG) [ … ] objavlja Zavod v tem Uradnem listu RS javni razpis programa izvajanja šolanja psov vodičev slepih zavarovanih oseb. Odgovor: Velika začetnica je pri stvarnih lastnih imenih odvisna od splošne seznanjenosti z načinom krajšanja, saj le ta omogoča nedvoumno razumevanje sporočila. Zato v odgovorih pogosto poudarjamo in smo (npr. tule: Kako pisati skrajšana imena) že zapisali, da je v splošni rabi krajšanje sprejemljivo za uveljavljene primere, npr.: Akademija za Slovenska akademija znanosti in umetnosti, ne pa tudi za pedagoška, glasbena ali kaka druga akademija, Cerkev za Katoliška cerkev, Unija za Evropska unija, Združeni narodi za Organizacija združenih narodov, Matica za Slovenska matica (slednje pa že izginja iz rabe), Komisija za Evropska komisija, Svet za Svet Evropske unije. Odgovor na prvi del vprašanja se torej glasi: Za priložnostno krajšanje v specializiranih besedilih je dovolj dogovor v skupini, ki ta besedila tvori, uporablja, se nanje sklicuje ipd. Če se dogovorite, da boste v skrajšani obliki Uredba uporabljali veliko začetnico, ob njej pa najbolj učinkovit razlikovalni dodatek, s katerim se kot specialisti za tovrstne besedila dogovorite, bo to najbrž že zadovoljilo potrebo po kratkosti in hkrati tudi razlikovalnosti med imeni uredb. Odgovor na drugo vprašanje: Če se v besedilu sklicujete na dokument z namenom natančnega dokumentiranja, je smiselno uporabiti polno ime ali skrajšano ime z ustreznim razlikovalnim dodatkom, ki loči listino/dokument od drugih. Če možnosti za zamenjavo z drugim dokumentom ni, saj se nanj sklicujemo z drugimi sredstvi, npr. s kazalnim zaimkom (ta) ali pridevnikom (navedeni, omenjeni), potem lahko uporabimo tudi ime dokumenta brez razlikovalnih dodatkov. Bolj nedvoumno bi bilo v tem primeru uporabiti skrajšani način, za katerega se dogovorite v delovni skupini in se uveljavlja v skupnosti piscev in bralcev besedil. Malo začetnico uporabimo, kadar je naš namen poudariti vrsto objave, npr. najbrž ima objava v uradnem listu neke države/skupnosti drugačno vlogo kot objava v dnevnem časopisu ali okrožnici ... Helena Dobrovoljc (maj 2020)
• citatnost
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• pisanje durov in molov
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• imena iger
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• pisanje praznikov
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• imena organov ali ustanov
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• imena pokrajin
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• imena ustanov
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• krajšave
  1
  Topics
  1
  Posts

  

  Vprašanje: Zanima me, kako pravilno zapisovati okrajšana poimenovanja za učilnice. Npr. učilnica 8b - ali je pravilen zapis U 8b? Ali je U velik ali majhen, je pravilen zapis skupaj ali narazen, je b velik ali majhen? Hvala lepa za odgovor. Lep pozdrav Odgovor: Krajšave, med katere uvrščamo okrajšave (itd.), kratice (NUK) in simbole (XL) ter formule (NaCl), so značilne za pisni jezik in so dveh tipov: Ustaljene krajšave so že del pisne norme, saj so se uveljavile kot družbeni dogovor; o njih se poučimo v splošnih in terminoloških slovarjih. Priložnostne krajšave nastanejo zaradi stiske s prostorom ali zaradi kakega drugega razloga v konkretnem besedilu, npr. v starejših izdajah Slovenskega biografskega leksikona: Šuman Josip, narodni delavec, jezikoslovec, r. 11. febr. 1836 na Zg. Ročici pri Zg. Ščavnici kmetu Andreju in Mariji r. Gajzer, u. 15. sept. 1908 v Moščenički Dragi, pok. v Lj. Po štirih razr. osn. šole v Zg. Ščavnici (Sv. Ana v Slov. goricah) je obiskoval 3. razr. normalke v Mrbu in 1847–55 gimn. (odl. mat. 1855). Avtor pri uvedbi krajšave, najpogosteje kratice, pogosto opozori na krajšanje s pojasnilom v oklepaju, še zlasti če je nastala krajšava njegov domislek: Akt o vpisu vodne pravice iz 71. člena ZV iz leta 1974 (Uradni list SRS, št. 16/74 – v nadaljevanju ZV74) Med priložnostne krajšave se uvršča tudi ta, po kateri sprašujete. Za besedo učilnica namreč nimamo predvidene in uveljavljene krajšave, zato lahko uporabite kateri koli način krajšanja, da bo le v okolju, v katerem se zapis uporablja, dovolj razumljiv. S te perspektive je bolj nazorno, če uporabite okrajšavo, torej na poljubnem mestu za ostankom črk postavite piko: okrajšava s piko: uč. 8b / učil. 8b Uporaba začetne črke (ki je lahko pisana skupaj z zvezo številke in črke ali s presledkom: U 8b ali u 8b // U8b ali u8b) dopušča več razlag in je primerna le, če je pojasnjena. Odvisno tudi od tega, kje želite krajšavo uporabiti. Odločitev je torej vaša, saj o »pravilnosti« pri priložnostnih krajšavah na tem mestu ne moremo presojati. Helena Dobrovoljc (september 2020) Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.
• kitajska imena
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• japonska imena
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• podčrtaj
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• navajanje ur
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• poimenovanja zdravilnih učinkovin
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• imena športnih klubov
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• pravila
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• pisava
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• ideološka velika začetnica
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• imena mestnih delov
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.