Vprašanje:

Kako se pravilno zapiše q, w, x, y, z malimi in velikimi pisanimi črkami?

Odgovor:

Zastavili ste zanimivo vprašanje. Kakor poznam slovenske učbenike za opismenjevanje, ne vključujejo zapisa tujih črk, ki jih naštevate. Na Slovenskem razen šolskih učbenikov nimamo posebnega priročnika, ki bi predstavljal načine zapisa pisanih črk.

abeceda.png

Obstajajo pa učbeniki za opismenjevanje angleško govorečih in tam najdete vzorce za zapis črk w, x, y, in q oz. celotne angleške abecede (Vir: Cursive letter):

Screenshot 2020-05-15 at 23.08.29.png

Omenimo še, da so na Hrvaškem to tematiko vključili tudi v zadnji pravopis »Hrvatski pravopis 2013«, pri q, w, y, in x je mogoče opaziti razhajanja med angleškim in njihovim načinom zapisa (Vir: http://pravopis.hr/slova/):

Screenshot 2020-05-15 at 22.54.50.png

Pedagogi priporočajo knjigo Danice Golli Opismenjevanje v prvem razredu (1991), kjer je natančno razloženo, katere so bistvene značilnosti slovenske normirane začetniške pisave. Glavna je (1) enopoteznost, saj je za otroka lažje, da pisala ne dviguje s papirja, temveč se, kjer je potrebno, raje vrne po isti črti, kot npr. pri malem pisanem d. Za slovensko začetniško pisavo sta značilna tudi (2) začetni spodnji zamah, ki predstavlja povezavo s prejšnjo črko in omogoča lažji začetek pisanja, ter (3) končna poteza, ki črko povezuje z naslednjo v besedi. Začetniška pisava mora biti tudi čim bolj (3) preprosta (neokrašena), da omogoča razvoj individualnega sloga.

Glede na to je mogoče za provizorično rabo v slovenski izhodiščni pisavi priporočati hrvaški izhodiščni zapis tujih črk q, x, y in w z nekaterimi zgoraj opisanimi dopolnitvami (začetni zamah, končna poteza, neokrašenost). Bodo pa glede na vse večjo pogostnost teh črk tudi pedagogi slej ko prej morali doreči njihovo pisano obliko, čeprav se verjetno predvideva, da za začetno pisanje niso potrebne. S tega vidika njihov »pravilni« pisani zapis pravzaprav ni bistven, saj se v rabi pojavijo kasneje, ko se je že začela individualizacija pisave.

Helena Dobrovoljc, Urška Vranjek Ošlak (maj 2020)

Vprašanje:

Zanima me, kako pravilno zapišemo besedo repesaž/repasaž.

Odgovor:

V slovenskih slovarjih knjižnega jezika izraz s področja športa, ki označuje dodatno možnost za uvrstitev v nadaljnje tekmovanje pri jadranju, veslanju, vožnji po divjih vodah in kolesarjenju, zapisujejo kot repasaž. Prim. SSKJ, SSKJ2:

repasáž -a m (ȃ)
šport., pri nekaterih tekmovanjih dodatno tekmovanje izločenih tekmovalcev, ki omogoči uvrstitev v nadaljnje tekmovanje: v finale so se uvrstili šele po repasažih / repasaž osmercev

V francoščini je izraz zapisan repêchage, v slovenščino naj bi bil prevzet kot repešaž. Zapis z a-jem (repasaž) je bil uveden po pomoti. Podobno je tudi v poljščini, npr. repasaż (Wielki słownik języka polskiego). V drugih jezikih so izraz naprilagodili svojemu jeziku (it. ripescaggio, port. respescagem) ali pa se je uveljavilo drugačno poimenovanje (nem. Hoffnungslauf; ukr. Додатковий заплив – za veslanje).

Na napako je bilo že opozorjeno, in sicer Stane Ivanc kot predsednik Jezikovnega razsodišča pri SZDL:

Screenshot 2021-07-29 at 11.51.29.png

Članica Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU, Marta Kocjan Barle, ki pripravlja novo pravopisno preglednico za prevzemanje iz francoščine, nas je opozorila, da so se v Slovenskem velikem leksikonu (P–Ž, 2005), ki ga je sourejala in v katerem sta bila za šport zadolžena Marija Knez Bergant in Drago Bajt, vendarle zapisano repešaž (kot bi francosko besedo repêchage iz francoščine prevzeli danes), zaradi uskladitve s slovarji knjižnega jezika pa je bila tedaj dopuščena tudi oblika repasaž. V francoščini glagol repasser pomeni tudi še enkrat opravljati izpit, ponavljati. Tudi v Verbinčevem Slovarju tujk (1968) športnega pomena ni:

repasáža [fr. repassage ponovni prehod] preskušanje novih ur pred prodajo; repasírati -am pregledati, preskusiti; popraviti; (pre)likati; (z)brusiti

Podobno stanje je v hrvaščini (Antić, Goldstein, Rječnik stranih riječi, 1999): repasaža 'ponovno ispitivanjevaljanosti neke odluke ili prosudbe; preispitivanje'.

Kaj lahko sklenemo?
Sodeč po gradivu korpusa Gigafida 2.0 je samostalnik repasaža (ž) skorajda izginil iz rabe:

Po (španskem) kompromisu z Italijo, ki ga ne moremo šteti kot "zmago", in odhodu v repasažo za polnopravno članstvo v Nato, je vstop v varnostni svet dobrodošel obliž. (1997, Dnevnik) ... saj so jim domači sodniki namerili čas, ki jih je poslal v repasažo, iz katere naj bi se vseeno uvrstili v finalni del tekmovanj. (1999, Dolenjski list)

Gradivo v listkovni kartoteki za SSKJ, ki je vir tudi za SP 2001 in SSKJ2, kaže, da so pobudo za sprejetje izraza repasaž (in ne repešaž) dali terminološki svetovalci za šport pri prvi izdaji SSKJ (Drago Ulaga).

V sodobni rabi se, zlasti v publicistiki, vztrajno pojavlja ustreznejši zapis – repešaž, prevzet neposredno iz francoskega repêchage, ki pomeni 'dodatno izločilno tekmovanje'. O vedno večji uveljavljenosti te priča korpusno gradivo, ki kaže (zlasti korpusa Gigafida 2.0 in slWac) naslednje:

Gigafida 2.0 KAS slWac repasaž 1426 42 888 repešaž 527 1 40

V Gigafidi 2.0 se v manjšem številu pojavljata tudi napačni obliki repesaž (381) in repašaž (6) ter izjemoma oblika ženskega spola repasaža (v rod. in tož. po dvakrat).

Komentar:
Kljub novim ugotovitvam ali odločitvi strokovnjakov je včasih uveljavljeno in uslovarjeno besedo repasaž težko povsem zamenjati z novo, četudi ustreznejšo – repešaž.

V knjižni rabi se danes torej uporabljata:
(1) na osnovi listkovne kartoteke SSKJ kodificirani repasaž (v SSKJ, SP 2001 in SSKJ2 2014);
(2) novejši, iz francoščine prevzeti repešaž, ki se očitno uveljavlja v športu.

K odgovoru dodajamo še opažanje (5. 8. 2021):
V aktualnih objavah v športni publicistiki se pojavljajo tudi opisni izrazi, ki so izposojeni iz drugih okolij, npr. popravni izpit, a pomenijo enako – ponovno tekmovanje, novo priložnost, tudi popravo.

Helena Dobrovoljc, Marta Kocjan Barle, Peter Weiss (julij 2021)

Vprašanje:

Večkrat se srečujem z besedo vijak imbus, ključ imbus, zasledim pa različno napisano enkrat imbus, drugič inbus, torej katera beseda je prava? Imbus vijak ali inbus vijak?


Odgovor:

Vaše zanimivo vprašanje se nanaša na pojav, ki ga imenujemo apelativizacija ali poobčnoimenjenje, kar pomeni, da se lastno ime spremeni in postane občna beseda.

Izraz INBUS je nastal kot kratica iz besedne zveze »Innensechskantschraube Bauer und Schaurte« (vir: Wikipedija) in označuje znamko orodja. Sčasoma se je tako, kot velja pri mnogih starejših znamkah, izdelek tako razširil, da postane lastno ime (INBUS, Inbus) vrstni pojem, ki pomeni vrsto ključev. Takrat se tako ime začne pisati z malo začetnico in v zapisu prilagodi načinu izgovarjave, npr.:

Nylon --> najlon Goretex --> goreteks Lycra --> lajkra Schoellershammer --> šeleshamer

Pri INBUS-u je prišlo do premene v imbus (kakor ime v resnici izgovorimo in kakor nam pričajo tudi premene pri drugih prevzetih besedah: simfonija, bombon ...); zanimivo je, da se ta glasovna premena ni zgodila le v slovenščini, temveč tudi v nemščini. Zapis imbus je povsem ustrezen, kadar govorimo o vrsti orodja. Kadar pa želimo izrecno poudariti, da gre za blagovno znamko podjetja Nedschroef, potem uporabljamo ime Inbus.

Omenimo še, da je zveza imbus ključi prevzeta neposredno iz germanskih jezikov, stava izimenski samostalnik v vlogi pridevnika (prilastek) samostalnik (jedro) slovenščini zato ni blizu. Slovenisti si prizadevamo, da bi na mestu prvega samostalnika, ki je v vlogi pridevnika (imbus) dejansko bil pridevnik (imbusni), kar se v rabi že uveljavlja, npr.:

Za bovdne uporabimo plastično cevko 2 mm, vanjo pa potisnemo jekleno žico 0,8 mm, ki jo pri servomehanizmu zvijemo v Z, pri krmilih pa uporabimo krmilne spojke, v katere žico stisnemo z imbusnim vijakom. Od orodja potrebujemo imbusni ključ, pinceto in dva ključa za matice ustreznih velikosti. Žici z imbusno spojko pritrdimo na servomehanizma.

Helena Dobrovoljc (februar 2016)

Vprašanje:

Lepo prosim za pojasnitev naslednje dileme.

Ali je pravilno:

pri 18,2 % podjetij ALI pri 18,2 % podjetjih; v 16,7 % podjetij ALI v 16,7 % podjetij; strinjalo se je 61,1 % vprašanih ali strinjal se je 61,1 % vprašanih?

Odgovor:

Izraz 18,2 % podjetij izgovorimo in si ga miselno razvežemo takole:

– osemnajst celih, dve (desetinki) – ta izraz se vedno uporablja v imenovalniku, zato predlogi pred njim ne vplivajo na ujemanje števnika, samostalnika ipd.; morajo pa se ujemati slovnična števila (ednina, dvojina, množina in za vrednosti 0 in od 5 do 100 rodilnik množine) v sestavinah številskih vrednosti, in sicer po zadnji pred določujočim samostalnikom, tudi če je ta izpuščen (desetinka, stotinka ...):

Cena se bo povišala za 1,1 (= za ena cela, ena (desetinka), ne morda za eno celo, eno (desetinko)) evra Cena se bo povišala za 2,2 (= za dve celi, dve (desetinki)) evra Cena se bo povišala za 3,3 (= za tri cele, tri (desetinke)) ali 4,4 (= štiri cele, štiri (desetinke)) evra Cena se bo povišala za 5,5 (= za pet celih, pet (desetink)) evra – tako za vrednosti 0 in od 5 do 100 odstotka (vedno v rodilniku ednine; tako še meter, kilometer, ) podjetij (vedno v rodilniku množine)

V zvezi stojijo samostalniki podjetje, vprašani, evro in kar je še takih vedno v rodilniku množine.

Cela je mišljeno kot 'cela enota', vendar samostalnik enota dogovorno izpuščamo.

Izraz desetinka lahko pri izgovarjanju vedno izpustimo, stotinka, tisočinka itd. pa le, če tik za decimalno vejico ni zapisana ničla (vsaj ena):

1,1 % = ena cela, ena (desetinka) odstotka 1,31 % = ena cela, enaintrideset (desetink) odstotka, toda 1,01 % = ena cela, ena stotinka odstotka

Še odgovor na kratko z edinimi primernimi načini: pri (ali v) 18,2 % (izgovorjeno: osemnajst celih, dve (desetinki) odstotka) podjetij ali strinjalo se je 61,1 % (izgovorjeno: enainšestdeset celih, ena (desetinka) odstotka) vprašanih.

Peter Weiss (julij 2016)

Vprašanje:

Zanima me, kako v besedilu pravilno deli omrežne naslove, saj pravila, ki bi to določal, v pravopisu nisem našla.
Primer:
V jezikovni svetovalnici na strani https://svetovalnica.zrc-sazu.si/catego
ry/5/nova-vpra%C5%A1anja sem zastavila vprašanje: "Kako v besedilu
pravilno delimo omrežne naslove?".

Odgovor:

Pravopis pravila o deljenju spletnih naslovov res nima, saj so aktualna pravila nastala v času, ko tovrtsnih zapisov še ni bilo. Napotke o deljenju najdete v različnih navodilih revij, založb in drugih ustanov. V navodilih za pisanje zaključnih del na Fakulteti za družbene vede na str. 26 npr. piše:

Če je treba internetne naslove zaradi dolžine deliti, je pomembno, da ohranimo njihovo
delovanje. Povezavo s presledkom delimo za poševnico (/), podčrtajem (_), vezajem (-),
enačajem (=), piko (.) ali katerim drugim ločilom, nikoli pa povezave ne delimo sredi besede
ali za http://.

Omenimo še, da spletnih naslovov ne delimo z deljajem, kar je sicer običajno za deljenje besed, saj bi s tem spremenili spletni naslov, zato povezave vedno delimo s presledkom (nekateri urejevalniki besedil pa povezave za ločilom na tak način delijo samodejno).

Tina Lengar Verovnik, Mija Michelizza (januar 2018)

Vprašanje:

Zanima me, kako pravilno delimo naslednje besede:

država = dr-žava
krščanstvo = kr-ščanstvo

Ali lahko tudi delimo imena oseb, mest in tujne besede?

Odgovor:

Tako, kot ste napisali:
dr-žava ali drža-va
kr-ščanstvo ali krščan-stvo

(SP 2001 ima v členu 600 primer tr-den.)

V zlogu naj torej ostane izgovorjeni samoglasnik ali r, ki ne stoji ob samoglasniku (in s polglasnikom pred seboj tvori zlog); taka sta vaša dva predlagana primera deljenja.

Imena oseb in njihove sklonske oblike ali izpeljanke, kot so na primer pridevniki, seveda lahko delimo, ni nespoštljivo ali kaj takega, imena mest in naselij prav tako, tuja imena in besede (polcitatne ali citatne) pa v slovenskih besedilih delimo po pravilih slovenskega izgovora (o tem več SP 2001, člena 605 in 607): Fi-sher (toda v angleščini pisno Fish-er).

Ne delimo pa (SP 2001, člena 609 in 610) številk (13.456) in črkovalnih kratic (AGRFT). Na koncu prve vrstice ne puščamo in na začetek druge ne prenašamo številk in simbolov za mere, uteži ipd. iz ustreznih zvez (5 m, 6 dag), sestavin okrajšav, ki vsebujejo presledek (t. i.), okrajšav pred imenom ali priimkom (A. Novak, dr. Novak, dr. Cirila Novak, dr. C. Novak).

Pri pisanju z roko ali s pisalnim strojem ni težav, pri pisanju z računalnikom pa v besedilnem urejevalniku, kot je npr. word, namesto presledka vstavimo nedeljivi presledek (angl. non-breaking space, pogovorno tudi trdi presledek), ki ga dobimo s pritiskom na kombinacijo tipk Ctrl+Shift+preslednica, v kakih drugih programih pa namesto njega vpišemo ustrezen ukaz & nbsp ; , v katerem ne upoštevajte presledkov.

Peter Weiss (junij 2021)

Vprašanje:

Kako se piše za dvopičjem (z malo ali veliko začetnico) v spodnjem primeru:

Priloge k točki 1:

* vabilo na 9. sejo NS dne, 10.12.2013,

* zapisnik 8. seje NS z dne, 10.09.2013,

* osnutek Poslovnega poročila,

* predlog sklepa k točki 3.,

itd.

oziroma:

Dnevni red:

1. pregled zapisnika .....,

2. obravnava in sprejem ....,

3. predstavitev in pridobitev mnenja k ....

itd.


Odgovor:

Priporočam takole:

1. Vabilo na 9. sejo NS dne 10. 12. 2013

2. Zapisnik 8. seje NS z dne 10. 9. 2013

3. Osnutek Poslovnega poročila

4. Predlog sklepa k točki 3

5. Razno

Torej povsod z veliko začetnico, ker lahko potem izpeljete tudi zapisnik na način:
 K (točki) 1: Vabilo na 9. sejo NS dne 10. 12. 2013.

Peter Weiss (december 2013)

Vprašanje:

Zanima me, kako se pravilno navaja, označuje, piše imena, priimke, delovna mesta, službe, kontaktne podatke v službeni elektronski ali papirni pošti (velike ali male črke, presledki, podčrtana, odebeljena pisava, arial, italo, druga, pike, vejice, presledki med vrsticami, kratice ali celotne besede...):

Npr:

MICKA KOVAČEVA

FINANČNIK SPECIALIST I

REPUBLIKA SLOVENIJA

MINISTRSTVO ZA FINANCE

FINANČNA UPRAVA RS

CARINSKI URAD LJUBLJANA

ODDELEK ZA FINANCE

TITOVA ULICA 200,

1000 LJUBLJANA

T: 386 5 297 6818

F: 386 5 297 6813

MICKA.KOVCEVA@GOV.SI

WWW.FU.GOV.SI

1: file:///C:UsershdAppDataRoamingMicrosoftWordMICKA.KOVCEVA@GOV.SI



Odgovor:

Bilo bi nekako takole:

Micka Kovač,

finančnica specialistka I

Republika Slovenija

Ministrstvo za finance

Finančna uprava RS

Carinski urad Ljubljana

Oddelek za finance

Titova ulica 200

1000 Ljubljana

T: 386 5 297 68 18

F: 386 5 297 68 13

micka.kovac@gov.si

www.fu.gov.si

Razmike med vrsticami je mogoče dodati po presoji, da so potem združeni podatki, ki smiselno spadajo skupaj. Prav tako je mogoče z ležečo ali polkrepko pisavo poudariti tisto, kar naj bi bilo v besedilu vidnejše ali prepoznavnejše. Izbira katere od različic spada v stilistiko, kjer je veliko manj določil kot v pravopisu, sploh zapisanih, recimo že o tem, ali RS in ul. krajšamo ali izpisujemo v celoti.

Peter Weiss (december 2014)

Vprašanje:

Prosim Vas za mnenje glede rabe velike oz. male začetnice pri zapisu srednješolskih izobraževalnih programov in imena objekta.

Ali je ustrezna raba velike začetnice pri zapisu programov: Klasična gimnazija, Tehniška gimnazija, Umetniška gimnazija, Administrator, Računalnikar, Maturitetni tečaj ipd.?

Je raba velike oz. male začetnice v naslednjih primerih pravilna: Umetniška gimnazija – likovna smer, Gimnazija – športni oddelek?

Se Vam zdi smiselno, da v primerih, ko je občnoimensko jedro izpuščeno in gre za vrstno poimenovanje, uporabimo malo začetnico? Primera:

Cilji umetniške gimnazije so … V maturitetni tečaj se lahko vpiše …

Poleg tega me zanima Vaše mnenje glede zapisa besedne zveze vila Ana, ko gre za hišo z vrtom, ki se imenuje Ana. Ali je v tem primeru zapis besedne zveze vila Ana ustrezen ali pa bi bilo treba pisati z veliko tudi besedo vila? Pomensko gre za drugačen primer, kot je hotel Vila Bled.


Odgovor:

Srednješolski programi so generalizirani na celotno srednješolsko področje. To pomeni, da je pod nazivom klasična gimnazija (in to ne glede na to, v katerem delu Slovenije se šola nahaja) mogoče pričakovati primerljiv program, kar je značilnost občnoimenskih pojmov. Uporabljamo torej malo začetnico:

klasična gimnazija, tehniška gimnazija, umetniška gimnazija administrator, računalnikar maturitetni tečaj, splošna matura, poklicna matura umetniška gimnazija – likovna smer gimnazija – športni oddelek

-----

Če ima vila ime Ana, potem je ime vila Ana ustrezno. Če bi hišo imenovali Vila Ana, bi pisali z veliko začetnico tudi prvo sestavino, saj bi tako sicer izvorno občnoimensko poimenovanje postalo del lastnoimenske besedne zveze. Obe sestavini pregibamo: Prespala sta v vili Ani.

Helena Dobrovoljc (januar 2015)

Vprašanje:

Zanima me ali se avtomobilska znamkaMini piše z veliko začetnico, saj sem v članku v Delo, zasledila, da je pisec besedno zvezo mini countryman plug-in napisal z malo začetnico.

Odgovor:

Pri zapisovanju imen avtomobil in avtomobilskih znamk upoštevamo člen 147 iz pravil SP 2001, ki pravi, da pišemo z malo začetnico vrstna poimenovanja industrijskih izdelkov ipd., nastala iz imen podjetij in trgovskih znamk, kadar se ne uporabljajo kot imenovalni prilastki. To pomeni, da bi zapisali:

Kupil je nov avto Mini Countryman Plug-In.

toda

Kupil je novega minija countrymana plug-ina.

To pravilo je upoštevano tudi v časniku Delo.

Vendar pa je bilo ob prenovi pravopisnih pravil ugotovljeno nekaj dejstev, ki do sedaj uveljavljeno pravilo razširjajo. Ta dejstva se nanašajo na ugotovitev o večdenotativnosti lastnih imen:

Če ime označuje znamko, ga pišemo z veliko začetnico. Najpogosteje se znamke uporabljamo v poziciji imenovalnega prilastka, a tudi v drugih položajih ohranjajo svojo identifikacijsko imensko funkcijo s tem pa ohrani tudi veliko začetnico.

Isto ime lahko označuje tudi sam izdelek, storitev ... Če gre za ime serijskega izdelka, ga pišemo z malo ali veliko začetnico (gl. spodaj Apple, Nutella). Če gre za ime unikatnega izdelka, navadno ne izpostavljamo znamke, zapišemo pa ga z veliko začetnico (gl. spodaj Facebook). Takšen bo tudi predlog pravopisnega pravila v Pravopisu 8.0, navajamo pa nekaj zgledov iz predlogov za pravopisni slovar:

ePravopis
Apple -a [êpl]
|podjetje|: delnice Appla; Pri Applu so predstavili novo različico iPhona
|znamka|: kot prilastek, v imenovalniku računalnik Apple
|izdelek znamke Apple|: navadno z malo začetnico za apple Novi Apple/apple se bo začel prodajati oktobra; živostno Svojega Appla/appla nosi vedno s seboj

Nutella -a [nutéla]
|znamka|: kot prilastek, v imenovalniku Obstajajo razlike med namazi znamke Nutella
|kremni namaz znamke Nutella|: navadno z malo začetnico nutella ali podomačeno nutela Na policah pri nas najdemo Nutello/nutello/nutelo iz Poljske, Italije in Nemčije; kot prilastek, v imenovalniku Poznaš koga, ki ne mara čokoladno-lešnikovega namaza Nutella/nutella/nutela?

Facebook -a [fêjsbúk]
|podjetje|: Whatsapp in Instagram sta v lasti Facebooka; Zaposlen je pri Facebooku; kot prilastek, v imenovalniku tožba proti podjetju Facebook
|spletno družbeno omrežje|: objava na Facebooku; Včeraj so imeli težave s Facebookom številni uporabniki; kot prilastek, v imenovalniku Na družbenem omrežju Facebook ima več kot 40.000 oboževalcev;
v pridevniški rabi Facebook skupina variantno skupina na Facebooku; Na svojem Facebook profilu je objavil fotografijo variantno profilu na Facebooku

Kot vidite, je izdelek pisan tako z malo kot z veliko začetnico. Zapis z malo začetnico je upravičen torej tudi takrat, ko govorimo o primerku serijskega izdelka – kar je pogosto mogoče zaslediti pri avtomobilih, hrani, pijači ipd.

Tovarna, kjer izdelujejo minije že od leta 2001, je največja v Veliki Britaniji.

Urška Vranjek Ošlak, Helena Dobrovoljc (januar 2021)

Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.