Podkategorije

• izvor besede
  

  2
  Teme
  2
  Objave

  

  Vprašanje:

  Beseda čaga se na Štajerskem uporablja za izraz zabava, žur itd.
  Zanima me, kdaj se je ta izraz začel uporabljati predvsem v Mariboru, sedaj skoraj povsod na Štajerskem. (Leto začetka uporabe tega izraza in od kod izvira?)
  Do leta 1978 ne pomnim, da bi ta izraz uporabljali v Mariboru ali okolici, saj sem rojena tam, se šolala in tudi živela sem tam.

  
  Odgovor:
  

  Čaga je značilna štajerska beseda, ki je preostali Sloveniji (z izjemo Pomurja) praktično neznana, pomeni pa, kot veste, enako kot v Ljubljani žur, žurka ali na Primorskem fešta. Žur se včasih reče tudi v Mariboru, vendar je tak govor afektiran, poljubljančen, fin, med pristnimi Mariborčani velja za motečega, nezaželjenega. Beseda čaga je med Štajerci zelo prisotna tudi v Ljubljani.

  O besedi čaga lahko z gotovostjo povemo le to, da mora biti prevzeta iz hrvaščine, kjer se je uporabljala v slengu neke generacije, a je do danes že precej pozabljena. Naprej lahko besedi v istem pomenu sledimo do bosanskega jezika. Zaradi tega se zdi mogoče, da je prevzeta iz turščine, kjer najdemo podobno zveneč glagol, ki pomeni 'plesati, skakati', vendar tega ne moremo zanesljivo trditi.

  Simona Klemenčič (marec 2017)

• izvor besedne zveze
  

  0
  Teme
  0
  Objave
  Ni novih objav.
• izvor osebnega imena
  

  145
  Teme
  145
  Objave

  

  
  Vprašanje:
  
  

  Zanima me izvor domačega imena Pr Mrčún. Prihajam z gorenjskega konca.

  
  Odgovor:
  

  Hišno ime Pr Mrčun je narečni zapis za knjižnoslovensko Pri Merčunu. Merčun je arhaično občno ime s pomenom 'oseba, pooblaščena za javno merjenje žita, soli ipd.' Obstaja tudi priimek Merčun (88 oseb, od tega 79 v osrednjeslovenski statistični regiji).

  Silvo Torkar (junij 2017)

• izvor zemljepisnega imena
  

  12
  Teme
  12
  Objave

  

  Vprašanje:

  Zanima me izvor krajevnega imena Gozd - Martuljek.

  
  Odgovor:
  

  Naselbinsko ime Gozd - Martuljek označuje kraj, ki ga starejši domačini imenujejo Rute. Današnje dvojno ime je nastalo iz občnega gozd in imena potoka Martúljek, ki je po vsej verjetnosti prek *Martúljak tvorjeno iz osebnega imena Martul (ohranjenega v priimkih Martulc in Martulaš), prevzetega iz italijanskega Martullo, ki spada k svetniškemu Martin. Ime Martuljek je torej prvotno označevalo Martulov potok. Podrobneje si to razlago lahko ogledate v Etimološkem slovarju slovenskih zemljepisnih imen.

  Marko Snoj (februar 2017)

• izvor medmeta
  

  2
  Teme
  2
  Objave

  

  
  Vprašanje:
  
  Lepo prosim razlago pomena pozdrava Adijo! Ali res človeka, ki ga tako pozdravimo »pošljemo k hudiču«?
  
  
  Odgovor:
  
  Pozdravni medmet adijo smo prevzeli iz italijanskega addio, ki se je razvil iz latinskega sklopa ad Deum v pomenu ´k Bogu´. Etimološki pomen tega pozdrava je torej podoben etimološkemu pomenu pozdrava zbogom. Odgovore na taka in podobna vprašanja si lahko preberete v Slovenskem etimološkem slovarju in Etimološkem slovarju slovenskega jezika.

  Marko Snoj (januar 2015)

• izvor samostalnika
  

  27
  Teme
  27
  Objave

  

  
  Vprašanje:
  
  Ima hrenovka kaj etimološke zveze s hrenom?
  
  
  Odgovor:
  
  Razlago boste našli v Slovenskem etimološkem slovarju, v sestavku hren, ki je objavljen tule.

  Marko Snoj (julij 2016)

• izvor pridevnika
  

  2
  Teme
  2
  Objave

  

  
  Vprašanje:
  
  Sodelujem v kvizu in iščem pomen besede coštendek beseda izvira iz slovenske narečne koroške pokrajine kot so zila rosental in opisuje človeka, ki je coštendek.
  
  
  Odgovor:
  
  Pridevnik coštendek, ki se govori v slovenskih koroških in nekaterih štajerskih govorih, ponekod v prvotnejši podobi cuštendik ali cuštendig, najdemo pa jo tudi v hrvaški kajkavščini, pomeni 'spadajoč'. Če je npr. nekdo coštendek v gosposvetsko faro, to pomeni, da spada v gosposvetsko faro. Beseda je prevzeta iz nemške zuständig, ki pomeni isto, poleg tega pa še 'pristojen'.

  Marko Snoj (april 2016)

• izvor glagola
  

  3
  Teme
  3
  Objave

  

  
  Vprašanje:
  
  Kakšen je izvor pomena glagola opetnajstiti?
  
  
  Odgovor:
  
  Glagol opetnajstiti bo v tretji izdaji Slovenskega etimološkega slovarja prikazan nekako takole.

  opetnájstiti-ȃjstim dov. ‛ogoljufati' = lat.‛fraudare' (19. stol.), tudi napetnájstiti, prepetnájstiti in prešestnájstiti v enakem pomenu. Sorodno je nar. nar. slovaš. prepatnástit' ‛ogoljufati' in nar. češ. rozpatnástit' sa ‛našopiriti se, opogumiti se', přepatnástěný, napatnástěný ‛prenažrt, prenapit'. Izpeljano iz števnika petnajst oz. šestnajst (Be III, 32). Možni sta dve razlagi. Po prvi naj bi se števnik nanašal na (večje) število prič, ki so s prisego jamčili verodostojnost pravdne stranke pred sodiščem. Dokazovanje s sedmimi pričami, presedmovȃnje, se na Slovenskem omenja že l. 1338, vendar le za primer razbojništva in tatinstva; dokazovanje s petnajstimi pričami (ki je znano iz rimskega prava) pa pri nas ni potrjeno. Druga možnost je domneva, po kateri naj bi izraz temeljil na poimenovanju srebrnega kovanca za petnajst krajcarjev, ki so jih začeli kovati okrog leta 1660, predvsem z namenom, da bi jih uporabljali za izplačila solda vojakom. Prve petnajstice so veljale za pravi vojni denar in so bile po vsebini srebra v razmerju do uradne vrednosti slabše od drugih kovancev. Ker se obravnavani slovenenski izrazi uporabljajo predvsem v povezavi z goljufijo pri kupčiji, se zdi ta razlaga verjetnejša: kdor je komu plačal s kovancem za petnajst krajcarjev, torej s slabim denarjem, ga je opetnajstil, napetnajstil ali prepetnajstil (Vilfan, Zgodovinska pravotvornost in Slovenci, 125 s.).

  Marko Snoj (marec 2015)