Vprašanje:
Na spletni strani Fran sem dobil informacije o etimologiji besede galeb. Piše, da naj bi jo v 19. stol. prevzeli od Hrvatov. Zato me zanima, kako so poprej imenovali to značilno morsko ptico v Slovenski Istri in na Tržaškem Krasu, oz. če še danes tam obstaja kakšen ljudski domač izraz za to vrsto.
Odgovor:
Sinonimni slovar slovenskega jezika iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika navaja za besedo galeb knjižne sopomenke čajka, tonovščica in utva, od katerih sta čajka in utva enako kot galeb postali del slovenskega jezika z izposojo v 19. stoletju, medtem ko je tonovščica prvotno označevala rečnega galeba. V Pleteršnikovem slovarju je ornitonim galeb še predstavljen tudi v pomenu 'rečni galeb'.
Medtem ko podatek, kako so morskega galeba Slovenci imenovali na Tržaškem, ni na razpolago, se za slovensko Istro lahko oslanjamo na podatke iz dela Lexicon ornitologicum Histriae Slovenicae (1993) avtorja Gorana Filipija, ki je kot generično oznako za galeba, tj. za rečnega in morskega, na terenu evidentiral kokàl (Marezige), konkàl (Dekani, Kubed), kukàl (Škofije), kukàl (Pobegi), kurkál (Dragonja), v katerih se ohranja beneškoitalijanski ornitonim cocàl ‘galeb, Larus canus’ (Boerio 1867), ki je do Slovencev verjetno prišel s posredovanjem istrobeneških kokàl (Izola, Koper, Piran, Strunjan), krokàl, krukàl (Lucija) in kukàl (Bivje, Bertoki).
Samo v Sočergi je bila potrjena sopomenka morski golob, ki kaže, da se v ljudski percepciji galeb povezuje z golobom, zato je imel morda prav Đuro Daničić, ki je že leta 1876 sklepal, da sta slovanska ornitonima golob in galeb medsebojno genetsko povezana.
V krajih Brezovica, Dragonja, Gračišče, Korte, Malija, Plavje, Pobegi Prade in Šmarje je bil zabeležen tudi galéb, kar je bilo v istrske govore teh krajev verjetno vpeljano iz knjižne slovenščine, čeprav je možno, da ornitnim odraža naglasno adaptacijo predlog iz bližnjih hrvaških istrskih govorov.
Metka Furlan (januar 2021)