×

Podkategorije

  • 0 Teme
    0 Objave
    Ni novih objav.
  • 18 Teme
    16 Objave
    ModeratorM
    Vprašanje: Pozdravljeni, v okviru priprave strokovnih in podpornih gradiv za prijavitelje in pogodbenike se srečujemo z vprašanjem ustrezne terminološke rabe nekaterih ključnih izrazov v slovenščini, ki se pojavljajo v prečni prednostni nalogi programa Erasmus+. V angleškem izvirniku je prednostna naloga poimenovana: participation in democratic life, common values and civic engagement. V uradnem slovenskem prevodu vodnika za prijavitelje je ta naslov preveden kot: udeležba v demokratičnem življenju, skupne vrednote in državljansko udejstvovanje. Participation: participacija ali udeležba Zanima nas, ali je z vidika sodobne rabe slovenskega jezika ter ob podpori znanstvene in strokovne literature ustrezneje uporabiti izraz participacija namesto udeležba, kadar želimo poudariti: aktivno in zavestno vključevanje z vplivom na družbene in demokratične procese, pomen soodločanja, soupravljanja in opolnomočenja posameznikov, konceptualno bogatejši pomen, ki presega zgolj prisotnost ali formalno sodelovanje. Bi bilo torej v tem kontekstu, tudi glede na prevod izrazov v sorodnih strateških dokumentih EU in strokovni rabi v slovenskem prostoru, priporočljivo uporabiti izraz participacija, saj tudi bolj ustreza vsebini in ciljem Erasmus+? Zahvaljujemo se vam za vaš nasvet in smernice, ki nam bo v pomoč pri zagotavljanju terminološko usklajenih in pomensko ustreznih prevodov ter strokovne podpore prijaviteljem in pogodbenikov programa Erasmus+. Odgovor: V slovenščini navadno spodbujamo uporabo domačih besed namesto prevzetih, kadar je to mogoče, vendar tega ne bi smeli početi brez premisleka, zlasti v specializiranem kontekstu, kot je vaš. Zmotilo vas je prevajanje angleške besede participation s slovensko ustreznico udeležba, saj se vam zdi, da slovenska ustreznica ne zajema vseh pomenskih vidikov in odtenkov angleškega izvirnika. Izrazne možnosti, ki jih ponuja slovenščina, so naslednje: angleško besedo participation je mogoče prevajati kot (aktivna) udeležba, udeleženost, (aktivno) sodelovanje, participacija, udejstvovanje itd. V povsem splošnem smislu so te besede (skoraj) sopomenske oz. imajo zelo podobne pomene (iz SSKJ2, samo relevantni pomeni): udeléžba -e ž (ẹ̑) (1) dejstvo, da se kdo česa udeleži: od njegove udeležbe je marsikaj odvisno; odpovedati svojo udeležbo; udeležba seje / udeležba na volitvah udeležíti se -ím se dov., tudi udeléži se; udeléžil se (ī í) biti eden od osebkov kake dejavnosti: pogreba se je udeležilo veliko ljudi; udeležiti se bitke, seje, tekmovanja / volitev se ni mogel udeležiti udeležênost in udeléženost -i ž (é; ẹ̑) dejstvo, da je kdo kje, pri čem udeležen: dokazati komu udeleženost pri kaznivem dejanju; udeleženost v pogovoru, ustvarjanju / udeleženost pri družbenem dogajanju sodelovánje -a s (ȃ) glagolnik od sodelovati: sodelováti -újem nedov. (á ȗ) (2) skupaj z drugimi biti udeležen pri kakem delu: navesti vse, ki so sodelovali pri knjigi; sodeloval je pri projektu / podjetje je sodelovalo pri gradnji plinovoda / sodeluje pri pevskem zboru je član pevskega zbora; v komisijah sodeluje širok krog občanov vanje je vključen; sodeluje v domačih in tujih revijah objavlja v njih svoje prispevke // skupaj z drugimi biti aktivno udeležen pri kakem dogodku: sodelovati na natečaju, velesejmu; sodelovati v akciji za čisto okolje / sodelovati na razstavi razstavljati / zaslišali so vse, ki so sodelovali pri pretepu / kot geslo olimpijskih iger pomembno je sodelovati, ne zmagati participácija -e ž (á) knjiž. udeležba, sodelovanje: participacija delavcev pri odločanju; participacija med občinami za pospeševanje kulturnih dejavnosti; participacija in udejstvovanje ljudi v prostem času / ob participaciji občine bodo obnovili spomenik participírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. udeleževati se, sodelovati: delavec neposredno participira v svoji delovni organizaciji; pri prostovoljnem delu so participirali vsi občani udejstvovánje -a s (ȃ) glagolnik od udejstvovati se: udejstvováti se -újem se nedov. (á ȗ) biti dejaven na določenem področju: kulturno, politično, znanstveno se udejstvovati / dolgo se že udejstvuje v društvu; uspešno se udejstvovati na literarnem področju / udejstvovati se v javnem življenju politično, družbeno delovati; udejstvovati se kot športnik biti športnik Iz pomenskih opisov je mogoče razbrati, da je pri nekaterih besedah bolj v ospredju aktivnost, dejavnost delovanja (podčrtano) kot pri drugih; najslabša izbira se zdi beseda udeležba (ki je sicer v slovenskih besedilih močno vezana na tematiko volitev), kar pa bi lahko izboljšali z uporabo pridevnika: aktivna udeležba. Strokovni viri s podobnih področij, kot je vaše, kažejo, da je mogoče angleško besedo participation v pomenu, ko želimo izpostaviti dejavno in zavestno delovanje posameznika, prevajati takole: TERMIS (Terminološka podatkovna zbirka odnosov z javnostmi): participacija, udejstvovanje IATE: udeležba, udejstvovanje, participacija, sodelovanje Beseda participacija je torej ena od izraznih možnosti, vendar pa ni edina. Glede na rabo v stroki in podobnih dokumentih EU bi enako utemeljeno lahko uporabili tudi izraza (aktivna) udeležba in (aktivno) udejstvovanje, od katerih pa se drugi v opisu prednostne naloge že pojavlja. Predlagamo torej takole (predlogi v krepkem tisku so enakovredni): angl.: participation in democratic life, common values and civic engagement slov.: aktivna udeležba / participacija / aktivno sodelovanje v demokratičnem življenju, skupne vrednote in državljansko udejstvovanje Urška Vranjek Ošlak (september 2025)
  • 3 Teme
    3 Objave
    ModeratorM
    Vprašanje: Pred časom sem zastavila vprašanje glede slovenskega prevoda naslov Pinokio v slovenščino Ostržek), menim, da prevod s poslovenjenjem izgubil na pomenu. Leta 2021 oz. 2023 je izla knjiga G. Agamben: Pinocchio: The Aventure of a Puppet, Double Commented Upon and triply Illustrated, 2021 (v il.), 2023 (v angl.) in na str. 7, filozof Agamben omenja pomen besede: "In Latin ponoculus means "bit of pine" (...) the evergreen tree that defies einter's death (...)" V slovenskem prevodu ostržek (olupek) je izgubljen imanentni pomen – pinij oz. plemenitosti lesa iz katerega se izdelujejo tudi godala, npr. znamenite stradivarke (violine ...) v Cremoni. Odgovor: V odgovoru na vaše vprašanje O negativni konotaciji imena »Ostržek« (Pinokio) in frazemih, povezanih z nosom smo pojasnili, da je ime Ostržek slovenska posebnost, saj v drugih slovanskih jezikih ime junaka pravljice ni prevedeno: »Zanimivo je že to, da je v slovenščini v primerjavi z mnogimi drugimi jeziki (vključno z vsemi drugimi slovanskimi jeziki) ta literarni lik dobil prav posebno ime. V prvem prevodu Jožeta Lovrenčiča (1926) je bil Pinokio preveden kot Storžek (Storžek in njegovo burkasto življenje), v drugem (1932) kot Lesenjač Cefizelj, v tretjem (1943) pa kot Trdoglavček. Šele v letu 1951 v prevodu Alberta Široka se je pojavilo ime Ostržek. Omeniti je treba tudi, da izraz pinolo pomeni tudi storž pinije, zato v prvem prevodu ime Storžek.« S prevodom imena se zgodi, da izgubimo kako prvotno povednost imena, npr. ime Obuti maček v pravljici bratov Grimm bi dobesedno prevedli tudi kot Maček v škornjih (nem. Der gestiefelte Kater). Tudi pri prevodih v bližnji preteklosti najdemo razhajanja med prevodi, npr. pri prevajanju Tolkienovih del – Bilbo Bisagin proti Bilbo Bogataj, kar kaže na to, da je prevod domišljijskega imena prevajalčeva avtorska odločitev in neredko tudi odstopa od dobesednega prevoda izvirnika. Vaše vprašanje je seveda povsem legitimno in je povezano z literarnovednim razmišljanjem ob delu. A konkretno pri Ostržku uporabniki slovenščine tega imena pretežno ne asociiramo več s 'kar odpade pri strganju' (SSKJ2), zato najverjetneje tudi pri Pinokiu imena ne bi povezovali s plemenitostjo lesa pinij, »iz katerega se izdelujejo tudi godala, npr. znamenite stradivarke (violine ...) v Cremoni« (kot menite). Ime Ostržek je namreč povsem uveljavljeno, na kar kažejo tudi pomeni izpeljank (npr. ostržkast, ostržkov), ki se ne nanašajo na strganje lesa, temveč na lastnosti literarne osebe (dolg nos, lažnivost), npr. Kadar ne zdrsne miška, so običajno krivi novinarji, ki jih zaradi dolgega noska pogosto imenuje »ostržkasti mediji«.; »Nobenega tehnološkega približka ostržkovemu nosku ne poznamo,« pravi. »Toda laganje lahko poveča stres in s tehnikami odkrivanja laži lahko izmerite vedenjske in fiziološke spremembe, ki se pojavijo, ko se počutite v stresu, ki ga povzroči laganje.« Helena Dobrovoljc, Tina Lengar Verovnik, Urška Vranjek Ošlak (januar 2024)
  • 0 Teme
    0 Objave
    Ni novih objav.
  • 0 Teme
    0 Objave
    Ni novih objav.