Vprašanje:
Pred časom sem zastavila vprašanje glede slovenskega prevoda naslov Pinokio v slovenščino Ostržek), menim, da prevod s poslovenjenjem izgubil na pomenu.
Leta 2021 oz. 2023 je izla knjiga G. Agamben: Pinocchio: The Aventure of a Puppet, Double Commented Upon and triply Illustrated, 2021 (v il.), 2023 (v angl.) in na str. 7, filozof Agamben omenja pomen besede: "In Latin ponoculus means "bit of pine" (...) the evergreen tree that defies einter's death (...)" V slovenskem prevodu ostržek (olupek) je izgubljen imanentni pomen – pinij oz. plemenitosti lesa iz katerega se izdelujejo tudi godala, npr. znamenite stradivarke (violine ...) v Cremoni.
Odgovor:
V odgovoru na vaše vprašanje O negativni konotaciji imena »Ostržek« (Pinokio) in frazemih, povezanih z nosom smo pojasnili, da je ime Ostržek slovenska posebnost, saj v drugih slovanskih jezikih ime junaka pravljice ni prevedeno:
»Zanimivo je že to, da je v slovenščini v primerjavi z mnogimi drugimi jeziki (vključno z vsemi drugimi slovanskimi jeziki) ta literarni lik dobil prav posebno ime. V prvem prevodu Jožeta Lovrenčiča (1926) je bil Pinokio preveden kot Storžek (Storžek in njegovo burkasto življenje), v drugem (1932) kot Lesenjač Cefizelj, v tretjem (1943) pa kot Trdoglavček. Šele v letu 1951 v prevodu Alberta Široka se je pojavilo ime Ostržek. Omeniti je treba tudi, da izraz pinolo pomeni tudi storž pinije, zato v prvem prevodu ime Storžek.«
S prevodom imena se zgodi, da izgubimo kako prvotno povednost imena, npr. ime Obuti maček v pravljici bratov Grimm bi dobesedno prevedli tudi kot Maček v škornjih (nem. Der gestiefelte Kater). Tudi pri prevodih v bližnji preteklosti najdemo razhajanja med prevodi, npr. pri prevajanju Tolkienovih del – Bilbo Bisagin proti Bilbo Bogataj, kar kaže na to, da je prevod domišljijskega imena prevajalčeva avtorska odločitev in neredko tudi odstopa od dobesednega prevoda izvirnika.
Vaše vprašanje je seveda povsem legitimno in je povezano z literarnovednim razmišljanjem ob delu. A konkretno pri Ostržku uporabniki slovenščine tega imena pretežno ne asociiramo več s 'kar odpade pri strganju' (SSKJ2), zato najverjetneje tudi pri Pinokiu imena ne bi povezovali s plemenitostjo lesa pinij, »iz katerega se izdelujejo tudi godala, npr. znamenite stradivarke (violine ...) v Cremoni« (kot menite). Ime Ostržek je namreč povsem uveljavljeno, na kar kažejo tudi pomeni izpeljank (npr. ostržkast, ostržkov), ki se ne nanašajo na strganje lesa, temveč na lastnosti literarne osebe (dolg nos, lažnivost), npr.
Kadar ne zdrsne miška, so običajno krivi novinarji, ki jih zaradi dolgega noska pogosto imenuje »ostržkasti mediji«.;
»Nobenega tehnološkega približka ostržkovemu nosku ne poznamo,« pravi. »Toda laganje lahko poveča stres in s tehnikami odkrivanja laži lahko izmerite vedenjske in fiziološke spremembe, ki se pojavijo, ko se počutite v stresu, ki ga povzroči laganje.«
Helena Dobrovoljc, Tina Lengar Verovnik, Urška Vranjek Ošlak (januar 2024)
