Vprašanje: Zanima me, če je uporaba glagola uskladiščevati v spodnjem stavku pravilna: Blago se uskladiščuje. Odgovor: Glagol uskladiščevati je drugotna tvorjenka v pomenu 'večkrat oz. vedno znova uskladiščiti'. Ta sekundarna tvorjenka ima isti pomen kot skladiščiti in ta pomen je 'dajati, spravljati v skladišče'. Iz zgornjega izhaja, da uskladiščevati v stavku Blago se uskladiščuje. ni napačna raba, vendar hkrati tudi ni najbolj običajna. Veliko bolj običajna je istosporočilna raba Blago se skladišči. Raba glagola uskladiščevati je bolj običajna, če želimo prikazati nastopanje v paru uskladičevati – izskladiščevati, npr. S tem smo odpravili ročno in strojno (viličarji) premeščanje ter uskladiščevanje in izskladiščevanje izdelkov ... Andreja Žele, Helena Dobrovoljc (februar 2023)

Vprašanje: Imamo kako lepo besedo za after (zabavo/neuradno srečanje po prireditvi, svečanem dogodku ipd.)? Odgovor: Na družabnih omrežjih in spletu se je prek kratkim pojavil izraz pozabava, ki sledi že precej uveljavljenemu izrazu v srbščini in ki kot tvorjenka izraža pomen: zabava potem, po dogodku … in torej ustreza angleškemu izvirniku after party. Drugi ustreznic v slovenščini nismo zasledili. Helena Dobrovoljc (maj 2015)

Vprašanje: Spoštovani! Imam težavo pri razlagi pomena glagola poznati. Kako naj tujcu, ki se uči slovenščino, razložim razliko med glagoloma znati in poznati. Najlepša hvala! Odgovor: Natančne razlage vseh pomenov obeh glagolov v SSKJ2 si lahko preberete na Franu (www.fran.si), nekoliko poenostavljene pa tudi na Frančku (www.franček.si.) Pri razumevanju pomenskih razlik med glagoloma je nezanemarljiv tudi podatek o prvem jeziku vašega učenca oz. učenke oz. drugih jezikih, ki jih ta zna. V grobem namreč nekateri jeziki med tema dvema glagoloma razlikujejo, npr. italijanščina sapere : conoscere in francoščina savoir : connaître, drugi sploh ne, npr. angleščina to know (s približkom to be aquainted, familiar with). Pri iskanju teh pomenov po različnih jezikih si lahko pomagate tudi s portalom Franja (www.franja.si). V ozir velja vzeti tudi dejstvo, da se je glagol poznati najverjetneje s predpono po… za 'izražanje nastopa stanja, pridobitve lastnosti' razvil iz glagola znati, torej je poznavanje posledica znanja. Vsekakor pa je med znati in poznati minimalna pomenska razlika, saj ko nekaj znamo, to navadno tudi dobro poznamo (ne pa nujno). Znamo namreč tudi s tvarino nekaj narediti, jo ubesediti, npr. znam vlogo (na pamet), znam besedilo (napisati, interpretirati), poznamo pa poleg oseb predvsem tvarino samo, postopek izdelave ipd., torej vemo, kdo/kaj to je, npr. poznam vlogo (glavnega igralca), poznam (avtorsko) besedilo, kar lepo kažejo pomenske razlage obeh glagolov oz. njihova hierarhija. Po razlagi v SSKJ2 je pri glagolu znati najbolj razširjen nezaznamovan pomen 'imeti to, kar se uči, študira, vtisnjeno v zavest, spomin in biti sposoben povedati, uporabiti', npr. znati abecedo, poštevanko, pesem, vlogo, besedilo oz. v podpomenu 'biti seznanjen z dejstvi, podatki s kakega strokovnega področja', npr. znati matematiko, slovnico. Torej znati KAJ (to, kar se uči, študira in je vtisnjeno v zavest, spomin / dejstva, podatke z določenega strokovnega področja) povedati, uporabiti. V drugem nezaznamovanem pomenu se navadno uporablja z nedoločnikom, in sicer v pomenu 'biti glede na izurjenost, usposobljenost sposoben (uspešno) opravljati kako dejavnost, npr. zna brati, kuhati, plesati, popravljati stroje, v podpomenih pa tudi 'biti sposoben narediti, delati kaj glede na svojo razvitost, znanje', npr. zna govoriti, pisati, odgovoriti na vprašanje in 'biti zmožen česa, uspešen pri čem glede na svoje lastnosti, sposobnosti', npr. zna se obvladati, potrpeti, varčevati, se uveljaviti, prepričati, torej znati NEDOLOČNIK (KAJ). Vsi preostali pomeni tega glagola so zaznamovani. Pri glagolu poznati prevladuje pomen 'vedeti za obstajanje, lastnosti, značilnosti koga', npr. nihče ga ne pozna, ali me še poznaš, ni poznal ne očeta ne matere, torej poznati KOGA. Nezaznamovan je tudi drugi pomen, delno pomensko prekriven s prvim pomenom glagola znati, ki je v SSKJ 2 razložen kot 'vedeti (za) kaj, biti seznanjen s čim' (pri znati gre za dejstva, podatke s kakega strokovnega področja, kar je tu v podpomenu), npr. poznati geslo, pot, pravila, oz. njegov podpomen 'imeti s študijem, raziskovanjem pridobljeno vednost o določeni dejavnosti, stvari, področju' (o čem), npr. poznati svojo stroko, moderno glasbo, evropsko književnost, pri čemer pa ni nikjer poudarjena oziroma izpostavljena raba. Do prekrivnosti prihaja torej med prvim podpomenom glagola znati, tj. 'biti seznanjen z dejstvi, podatki s kakega strokovnega področja' in drugim pomenom glagola poznati, pri čemer je 2. pomen glagola znati bolj uporabnostno naravnan, torej tudi 'biti sposoben povedati, uporabiti' in konkreten, torej 'biti seznanjen z dejstvi, podatki s kakega strokovnega področja', medtem ko je drugi pomen glagola poznati bolj splošen, torej zgolj 'vedeti (za) kaj, biti seznanjen s čim'. Razlika je lepo razvidna iz naslednjih dveh primerov: (1) znati vlogo/besedilo na pamet 'imeti to, kar se uči, študira, vtisnjeno v zavest, spomin in biti sposoben povedati, uporabiti' PROTI poznati vlogo/besedilo 'vedeti (za) kaj, biti seznanjen s čim' (2) znati slovnico nekega jezika 'biti seznanjen s slovnico, poznati pravila ipd., predvsem pa dejstva in podatke znati tudi ustrezno uporabljati in jih posredovati dalje' PROTI poznati slovnico nekega jezika 'biti seznanjen s slovnico, poznati pravila ipd.' Ključna razlika je v odtenkih, kaj želimo poudariti. Zgolj poznavanje, tj. védenje o nečem, seznanjenost s čim (poznati), ali dejansko znanje, ki vključuje tako védenje o nečem, seznanjenost s čim kot tudi prenos v prakso (znati). Ali če povemo s SSKJ-jem: poznavanje 'vednost o določeni dejavnosti, stvari ali področju' ali znanje kot 'celota podatkov, ki si jih kdo vtisne v zavest z učenjem, študijem' oz. v podpomenu 'celota znanih, ugotovljenih podatkov o stvarnosti' ali 'z učenjem pridobljeno tako poznavanje besedila, da se to lahko pove, navede' oziroma v podpomenih 'seznanjenost z dejstvi, podatki s kakega strokovnega področja' ali 'izurjenost, usposobljenost za kako dejavnost'. Nataša Gliha Komac (september 2025)

Vprašanje: Zanima me, ali je beseda Pikin v besedni zvezi Pikin festival vrstni ali svojilni pridevnik. Odgovor: Za svojilne pridevnike, izpeljane iz samostalnikov ženskega spola s pomenom živo, je značilna pripona -in; tako je tudi v primeru pridevnika Pikin, ki je izpeljan iz lastnega imena Pika. Svojilni pridevnik Pikin se je v rabi ustalil tudi v stalni besedni zvezi Pikin festival. Kot sestavina stalne besedne zveze pa ne izkazuje več svojilnega sobesedilnega pomena (niti vrstnega), zato se po njem ni možno vprašati z vprašalnico Čigav? (ali Kateri?). Špela Petric Žižić (januar 2025) Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta »Delimo (si) slovarje: Fran in Franček«, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Vprašanje: Kakšna je protipomenka besede kasnejši ali poznejši, npr. v stavku "Izbral si bom kasnejši termin." Prejšnji se zdi pomensko neustrezno. Odgovor: Protipomenka pridevnikov v primerniku poznejši in kasnejši v pomenu 'ki se zgodi, opravi v času, ki sledi določenemu' je pridevnik zgodnejši: Tako bi časovno tekme premaknili na zgodnejše termine in s tem sezono končali prej, kot je bilo predvideno. Glede na pridevnik v primerniku prejšnji, ki je pomensko splošnejši, je pridevnik zgodnejši pomensko bolj vezan na čas, v katerem se nekaj zgodi. Urška Vranjek Ošlak, Alenka Jelovšek (marec 2024)

Vprašanje: Pri svojem strokovnem delu sem si za besedo zemljevid izmislil sopomenko podatkovni konstrukt. Sodelavci so me opozorili, da ima beseda konstrukt negativno konotacijo. V SSKJ sem našel sledeč zapis: konstrúkt -a m (ȗ) 1. knjiž. neresnična, zavestno sestavljena, narejena tvorba: oblike na njegovih slikah so konstrukti / glavna oseba romana je ideološki konstrukt 2. psih. pomožni pojem, na domnevi temelječi model: pojem zavesti je za nekatere psihologe konstrukt / verbalni konstrukti Ali pomen, predstavljen pod točko 1, ustreza sodobnemu razumevanju besede konstrukt in ali je besedo mogoče uporabljati nevtralno? Odgovor: Pregled aktualnega gradiva v korpusu Gigafida s pomočjo besednih skic pokaže, da je konstrukt v prvem pomenu iz SSKJ2 (enako že v SSKJ) rabljen izrazito negativno. Kot tipične kolokacije se glede na vrsto konstrukta kažejo: ideološki, medijski, policijski, politični konstrukt; glede na lastnost konstrukta: izmišljen, lažen, nizkoten, zlonameren konstrukt in poudarjalno čisti konstrukt. Zdi se, da se je raba 2. pomena iz psihologije nekoliko razširila tudi na druga humanistična in družboslovna področja (kot tipične kolokacije se kažejo imaginarni, miselni konstrukt; teoretični, umetni konstrukt), vendar pa pomen vedno ostaja na ravni abstraktnega in ne prehaja na konkretno, kot predlagate pri zemljevidu. Glede na to, da omenjate strokovno delo, menimo, da uvajanje novih izrazov ni smiselno, in predlagamo, da ostanete pri ustaljenem izrazju. Mija Michelizza (december 2021) Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Celoviti servis za uporabnike slovenskega knjižnega jezika: Fran, Franček in Jezikovna svetovalnica, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.