Vprašanje: Zanima me, če je uporaba glagola uskladiščevati v spodnjem stavku pravilna: Blago se uskladiščuje. Odgovor: Glagol uskladiščevati je drugotna tvorjenka v pomenu 'večkrat oz. vedno znova uskladiščiti'. Ta sekundarna tvorjenka ima isti pomen kot skladiščiti in ta pomen je 'dajati, spravljati v skladišče'. Iz zgornjega izhaja, da uskladiščevati v stavku Blago se uskladiščuje. ni napačna raba, vendar hkrati tudi ni najbolj običajna. Veliko bolj običajna je istosporočilna raba Blago se skladišči. Raba glagola uskladiščevati je bolj običajna, če želimo prikazati nastopanje v paru uskladičevati – izskladiščevati, npr. S tem smo odpravili ročno in strojno (viličarji) premeščanje ter uskladiščevanje in izskladiščevanje izdelkov ... Andreja Žele, Helena Dobrovoljc (februar 2023)

Vprašanje: Imamo kako lepo besedo za after (zabavo/neuradno srečanje po prireditvi, svečanem dogodku ipd.)? Odgovor: Na družabnih omrežjih in spletu se je prek kratkim pojavil izraz pozabava, ki sledi že precej uveljavljenemu izrazu v srbščini in ki kot tvorjenka izraža pomen: zabava potem, po dogodku … in torej ustreza angleškemu izvirniku after party. Drugi ustreznic v slovenščini nismo zasledili. Helena Dobrovoljc (maj 2015)

Vprašanje: Pri prebiranju raznih člankov na temo novinarstva, sem naletel na neenotno uporabo pridevnikov raziskovalno in preiskovalno novinarstvo. Zanima me, katera raba je pravilna – raziskovalno novinarstvo ali preiskovalno novinarstvo. Odgovor: Glagola raziskovati in preiskovati, iz katerih sta nastala pridevnika raziskovalen in preiskovalen, sta pomensko delno prekrivna. Raziskovati je po SSKJ2 's temeljitim, načrtnim delom, opazovanjem zbirati podatke, ugotavljati dejstva o čem', preiskovati pa je v 2. pomenu opredeljen kot 'zbirati podatke, ugotavljati dejstva o čem zlasti glede na nezakonitost, krivdo'. Pridevnika raziskovalen in preiskovalen v slovenščini tvorita stalne besedne zveze, ki potrjujejo tovrstno delitev. V spletnem kolokacijskem slovarju (CJVT) so ob raziskovalen kot tipične navedene naslednje besede: raziskovalno delo, dejavnost, projekt, naloge ...; ob preiskovalen pa te: preiskovalni sodnik/-ca, komisija, urad, postopek, organi, zapor ... Opredelitev pristopa v novinarstvu, ki je z angleškim terminom označen kot investigative journalism, je mnogo. Neodvisna mednarodna zveza Global Investigative Journalism Network povzema nekaj ključnih značilnosti: sistematično, poglobljeno in izvirno raziskovanje ter poročanje, pogosto o skritih ali prikritih zadevah, nemalokrat z obsežno uporabo javnih evidenc in podatkov, s poudarkom na socialni pravičnosti in odgovornosti. Skupno z raziskovanjem je tovrstnemu novinarskemu pristopu torej temeljito in načrtno delo, opazovanje (kar je definicijska lastnost raziskovanja, gl. zgoraj), s preiskovanjem pa ga druži to, gre pogosto za zadeve, povezane z nezakonitostjo. V besedilnem korpusu metaFida je za raziskovalno novinarstvo 1233 primerov, za preiskovalno novinarstvo pa 1079, raba je torej v trenutno največjem združenem korpusu uravnotežena. V korpusu znanstvenih besedil OSS in v korpusu zaključnih del KAS pa je razmerje drugačno, primerov za raziskovalno novinarstvo je približno pol manj kot primerov za preiskovalno novinarstvo (362 : 712 oziroma 261 : 483). Ker gre za strokovni izraz, je smiselno pogledati tudi, kako ga uporabljajo slovenska novinarska stroka in mediji, ki pretežno uporabljajo tovrstni novinarski pristop. Pregled gradiva kaže, da gre izključno za rabo izraza preiskovalno novinarstvo. Najdemo ga zapisanega v opisih predmetov Novinarsko sporočanje 1 in 2 na dodipomskem študiju novinarstva na Fakulteti za družbene vede; uporabljajo ga na Društvu novinarjev Slovenije; v imenu ga ima medij Oštro (Center za preiskovalno novinarstvo v jadranski regiji), kot preiskovalno novinarstvo svoje delo opredeljujejo tudi na medijih Necenzurirano.si in Pod črto. Če vprašanje zastavljate zaradi izbire izraza v lastnem besedilu, torej svetujemo, da sledite stroki in uporabljate v njej uveljavljeno preiskovalno novinarstvo. Tina Lengar Verovnik (april 2025) Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta »Delimo (si) slovarje: Fran in Franček«, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Vprašanje: Zanima me, ali je beseda Pikin v besedni zvezi Pikin festival vrstni ali svojilni pridevnik. Odgovor: Za svojilne pridevnike, izpeljane iz samostalnikov ženskega spola s pomenom živo, je značilna pripona -in; tako je tudi v primeru pridevnika Pikin, ki je izpeljan iz lastnega imena Pika. Svojilni pridevnik Pikin se je v rabi ustalil tudi v stalni besedni zvezi Pikin festival. Kot sestavina stalne besedne zveze pa ne izkazuje več svojilnega sobesedilnega pomena (niti vrstnega), zato se po njem ni možno vprašati z vprašalnico Čigav? (ali Kateri?). Špela Petric Žižić (januar 2025) Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta »Delimo (si) slovarje: Fran in Franček«, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Vprašanje: Kakšna je protipomenka besede kasnejši ali poznejši, npr. v stavku "Izbral si bom kasnejši termin." Prejšnji se zdi pomensko neustrezno. Odgovor: Protipomenka pridevnikov v primerniku poznejši in kasnejši v pomenu 'ki se zgodi, opravi v času, ki sledi določenemu' je pridevnik zgodnejši: Tako bi časovno tekme premaknili na zgodnejše termine in s tem sezono končali prej, kot je bilo predvideno. Glede na pridevnik v primerniku prejšnji, ki je pomensko splošnejši, je pridevnik zgodnejši pomensko bolj vezan na čas, v katerem se nekaj zgodi. Urška Vranjek Ošlak, Alenka Jelovšek (marec 2024)

Vprašanje: Pri svojem strokovnem delu sem si za besedo zemljevid izmislil sopomenko podatkovni konstrukt. Sodelavci so me opozorili, da ima beseda konstrukt negativno konotacijo. V SSKJ sem našel sledeč zapis: konstrúkt -a m (ȗ) 1. knjiž. neresnična, zavestno sestavljena, narejena tvorba: oblike na njegovih slikah so konstrukti / glavna oseba romana je ideološki konstrukt 2. psih. pomožni pojem, na domnevi temelječi model: pojem zavesti je za nekatere psihologe konstrukt / verbalni konstrukti Ali pomen, predstavljen pod točko 1, ustreza sodobnemu razumevanju besede konstrukt in ali je besedo mogoče uporabljati nevtralno? Odgovor: Pregled aktualnega gradiva v korpusu Gigafida s pomočjo besednih skic pokaže, da je konstrukt v prvem pomenu iz SSKJ2 (enako že v SSKJ) rabljen izrazito negativno. Kot tipične kolokacije se glede na vrsto konstrukta kažejo: ideološki, medijski, policijski, politični konstrukt; glede na lastnost konstrukta: izmišljen, lažen, nizkoten, zlonameren konstrukt in poudarjalno čisti konstrukt. Zdi se, da se je raba 2. pomena iz psihologije nekoliko razširila tudi na druga humanistična in družboslovna področja (kot tipične kolokacije se kažejo imaginarni, miselni konstrukt; teoretični, umetni konstrukt), vendar pa pomen vedno ostaja na ravni abstraktnega in ne prehaja na konkretno, kot predlagate pri zemljevidu. Glede na to, da omenjate strokovno delo, menimo, da uvajanje novih izrazov ni smiselno, in predlagamo, da ostanete pri ustaljenem izrazju. Mija Michelizza (december 2021) Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Celoviti servis za uporabnike slovenskega knjižnega jezika: Fran, Franček in Jezikovna svetovalnica, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.