×
  1. Domov
  2. Kategorije
  3. POMENOSLOVJE

  • 0 Teme
    0 Objave
    Ni novih objav.

  • 0 Teme
    0 Objave
    Ni novih objav.

  • 0 Teme
    0 Objave
    Ni novih objav.

  • 15 Teme
    15 Objave
    ModeratorM
    Vprašanje: Zanima me, če je uporaba glagola uskladiščevati v spodnjem stavku pravilna: Blago se uskladiščuje. Odgovor: Glagol uskladiščevati je drugotna tvorjenka v pomenu 'večkrat oz. vedno znova uskladiščiti'. Ta sekundarna tvorjenka ima isti pomen kot skladiščiti in ta pomen je 'dajati, spravljati v skladišče'. Iz zgornjega izhaja, da uskladiščevati v stavku Blago se uskladiščuje. ni napačna raba, vendar hkrati tudi ni najbolj običajna. Veliko bolj običajna je istosporočilna raba Blago se skladišči. Raba glagola uskladiščevati je bolj običajna, če želimo prikazati nastopanje v paru uskladičevati – izskladiščevati, npr. S tem smo odpravili ročno in strojno (viličarji) premeščanje ter uskladiščevanje in izskladiščevanje izdelkov ... Andreja Žele, Helena Dobrovoljc (februar 2023)

  • 2 Teme
    2 Objave
    ModeratorM
    Vprašanje: Imamo kako lepo besedo za after (zabavo/neuradno srečanje po prireditvi, svečanem dogodku ipd.)? Odgovor: Na družabnih omrežjih in spletu se je prek kratkim pojavil izraz pozabava, ki sledi že precej uveljavljenemu izrazu v srbščini in ki kot tvorjenka izraža pomen: zabava potem, po dogodku … in torej ustreza angleškemu izvirniku after party. Drugi ustreznic v slovenščini nismo zasledili. Helena Dobrovoljc (maj 2015)

  • 192 Teme
    192 Objave
    ModeratorM
    Vprašanje: Večkrat na dopisih zasledim besedilo, v katerem piše, da bo cena obračunana na položnici. Npr. Cena fotografij bo obračunana na položnici. Se lahko ceno obračuna na položnici? Ali se na položnici obračuna znesek za določeno storitev oz. produkt? Odgovor: Kar ugotavljate že sami, kaže tudi poizvedba po jezikovnem gradivu v korpusu Gigafida: zveza obračunati ceno je razmeroma redka; enako velja tudi za nedovršni ustreznik obračunavati ceno. Pogostejše so zveze, kjer se obračuna ali obračunava konkretne zneske, dajatve, prispevke ipd. Redkost zveze še ne pomeni, da je njena raba napačna, saj je cena 'vrednost blaga in storitev, izražena v denarju'; pri konkretnih zneskih (obresti, plača; najemnina) oz. dajatvah (davki, stroški, prispevki) pa se pogosto obračuna prav ta vrednost, ki jo je treba tako ali drugače plačati. Če si zglede za obračunati/obračunavati ceno pogledamo podrobneje, ugotovimo, da gre pogosto za konkretne izdelke ali storitve, ki kot desni prilastek k jedru zveze cena s tem dobijo konkretno vrednost: Pri storitvi odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode se po uredbi za vse postavke ločeno obračuna cena storitve in cena omrežnine. Oskrbnik koče po navedbah planinskega društva Ljubljana Matica obračuna ceno za štiri nočitve. Sistem, kako v Sloveniji določamo in obračunavamo cene zdravil, je zapleten. Različne tarife so pogosto posledica dejstva, da operaterji različno obračunavajo ceno klica. Mogoča pa je seveda tudi raba brez izraženega desnega prilastka (za kaj gre, izvemo vsaj iz širšega sobesedila): Pri izpolnjevanju pogodb o dobavi energije in vode potrošnikom je treba potrošniku ceno obračunati po dejanski dobavi. Koliko denarja v obeh mestih odštejemo za odvoz gospodinjskih odpadkov, je težko primerjati, saj se cene obračunavajo različno. Domen Krvina (november 2025)

  • 18 Teme
    18 Objave
    ModeratorM
    Vprašanje: Zanima me, ali je beseda Pikin v besedni zvezi Pikin festival vrstni ali svojilni pridevnik. Odgovor: Za svojilne pridevnike, izpeljane iz samostalnikov ženskega spola s pomenom živo, je značilna pripona -in; tako je tudi v primeru pridevnika Pikin, ki je izpeljan iz lastnega imena Pika. Svojilni pridevnik Pikin se je v rabi ustalil tudi v stalni besedni zvezi Pikin festival. Kot sestavina stalne besedne zveze pa ne izkazuje več svojilnega sobesedilnega pomena (niti vrstnega), zato se po njem ni možno vprašati z vprašalnico Čigav? (ali Kateri?). Špela Petric Žižić (januar 2025) Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta »Delimo (si) slovarje: Fran in Franček«, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

  • 4 Teme
    4 Objave
    ModeratorM
    Vprašanje: Kakšna je protipomenka besede kasnejši ali poznejši, npr. v stavku "Izbral si bom kasnejši termin." Prejšnji se zdi pomensko neustrezno. Odgovor: Protipomenka pridevnikov v primerniku poznejši in kasnejši v pomenu 'ki se zgodi, opravi v času, ki sledi določenemu' je pridevnik zgodnejši: Tako bi časovno tekme premaknili na zgodnejše termine in s tem sezono končali prej, kot je bilo predvideno. Glede na pridevnik v primerniku prejšnji, ki je pomensko splošnejši, je pridevnik zgodnejši pomensko bolj vezan na čas, v katerem se nekaj zgodi. Urška Vranjek Ošlak, Alenka Jelovšek (marec 2024)

  • 45 Teme
    45 Objave
    ModeratorM
    Vprašanje: Pri svojem strokovnem delu sem si za besedo zemljevid izmislil sopomenko podatkovni konstrukt. Sodelavci so me opozorili, da ima beseda konstrukt negativno konotacijo. V SSKJ sem našel sledeč zapis: konstrúkt -a m (ȗ) 1. knjiž. neresnična, zavestno sestavljena, narejena tvorba: oblike na njegovih slikah so konstrukti / glavna oseba romana je ideološki konstrukt 2. psih. pomožni pojem, na domnevi temelječi model: pojem zavesti je za nekatere psihologe konstrukt / verbalni konstrukti Ali pomen, predstavljen pod točko 1, ustreza sodobnemu razumevanju besede konstrukt in ali je besedo mogoče uporabljati nevtralno? Odgovor: Pregled aktualnega gradiva v korpusu Gigafida s pomočjo besednih skic pokaže, da je konstrukt v prvem pomenu iz SSKJ2 (enako že v SSKJ) rabljen izrazito negativno. Kot tipične kolokacije se glede na vrsto konstrukta kažejo: ideološki, medijski, policijski, politični konstrukt; glede na lastnost konstrukta: izmišljen, lažen, nizkoten, zlonameren konstrukt in poudarjalno čisti konstrukt. Zdi se, da se je raba 2. pomena iz psihologije nekoliko razširila tudi na druga humanistična in družboslovna področja (kot tipične kolokacije se kažejo imaginarni, miselni konstrukt; teoretični, umetni konstrukt), vendar pa pomen vedno ostaja na ravni abstraktnega in ne prehaja na konkretno, kot predlagate pri zemljevidu. Glede na to, da omenjate strokovno delo, menimo, da uvajanje novih izrazov ni smiselno, in predlagamo, da ostanete pri ustaljenem izrazju. Mija Michelizza (december 2021) Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Celoviti servis za uporabnike slovenskega knjižnega jezika: Fran, Franček in Jezikovna svetovalnica, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

  • 1 Teme
    1 Objave
    ModeratorM
    Vprašanje: Če je beseda večpomenka, je predstavljena v enem slovarskem sestavku, njeni pomeni pa so označeni z arabskimi številkami. Če pa je beseda enakoizraznica oz. enakozvočnica je njen pomen predstavljen v ločenih slovarskih sestavkih. Zanima me, če je beseda krilo, večpomenka ali enakoizraznica ali pa kar oboje. Odgovor: Večpomenski leksemi so v slovenskih slovarskih priročnikih načeloma res obravnavani v enem slovarskem sestavku, homonimne iztočnice pa v več sestavkih. Seveda pa to ne velja absolutno, saj so konceptualna izhodišča, v katerih je opredeljeno, kako slovar predstavlja jezikovne podatke različnih tipov, določena za vsak slovar posebej (v nekaterih tujih pedagoških slovarjih so tako npr. vse besede, ki se zapišejo enako, obravnavane v enem slovarskem sestavku, saj so avtorji slovarja ocenili, da je to z uporabniškega vidika najbolje). Pri slovarskem delu se o tem, ali gre pri posamezni besedi za večpomenko ali homonim, odločamo na podlagi pomenskih, oblikovnih in etimoloških kriterijev. Beseda krilo je glede na etimološke in oblikovne kriterije večpomenka, bolj zahteven pa je odgovor na vprašanje, ali je danes v človeški predstavi metaforični prenos, ki je ključen za opredeljevanje pomenske povezanosti, še dovolj živ. Beseda krilo je z vidika razmerja večpomenskost : homonimija v slovenskih jezikovnih priročnikih obravnavana različno, in sicer glede na to, kateri od prej navedenih treh kriterijev je v konkretnem priročniku obravnavan kot primaren in odločilen. V Slovenskem etimološkem slovarju je beseda krilo zato obravnavana kot večpomenka, v drugi izdaji Slovarja slovenskega knjižnega jezika pa najdemo dve večpomenski iztočnici krilo. V najnovejšem slovenskem enojezičnem splošnem razlagalnem slovarju, ki ga na Franu najdemo pod oznako eSSKJ, bo beseda krilo obravnavana kot večpomenska iztočnica, torej v le enem slovarskem sestavku. Po načelih tega slovarja se namreč beseda razdeli na dva homonima, če se med seboj razlikujeta najmanj v dveh od navedenih treh kriterijev, krilo pa se pogojno razlikuje le v enem, namreč pomenskem. Marko Snoj, Nina Ledinek (januar 2020) Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.
Prijava
Load new posts