×
  • 0 Teme
    0 Objave
    Ni novih objav.
  • 0 Teme
    0 Objave
    Ni novih objav.
  • 0 Teme
    0 Objave
    Ni novih objav.
  • 15 Teme
    15 Objave
    ModeratorM
    Vprašanje: Zanima me, če je uporaba glagola uskladiščevati v spodnjem stavku pravilna: Blago se uskladiščuje. Odgovor: Glagol uskladiščevati je drugotna tvorjenka v pomenu 'večkrat oz. vedno znova uskladiščiti'. Ta sekundarna tvorjenka ima isti pomen kot skladiščiti in ta pomen je 'dajati, spravljati v skladišče'. Iz zgornjega izhaja, da uskladiščevati v stavku Blago se uskladiščuje. ni napačna raba, vendar hkrati tudi ni najbolj običajna. Veliko bolj običajna je istosporočilna raba Blago se skladišči. Raba glagola uskladiščevati je bolj običajna, če želimo prikazati nastopanje v paru uskladičevati – izskladiščevati, npr. S tem smo odpravili ročno in strojno (viličarji) premeščanje ter uskladiščevanje in izskladiščevanje izdelkov ... Andreja Žele, Helena Dobrovoljc (februar 2023)
  • 2 Teme
    2 Objave
    ModeratorM
    Vprašanje: Imamo kako lepo besedo za after (zabavo/neuradno srečanje po prireditvi, svečanem dogodku ipd.)? Odgovor: Na družabnih omrežjih in spletu se je prek kratkim pojavil izraz pozabava, ki sledi že precej uveljavljenemu izrazu v srbščini in ki kot tvorjenka izraža pomen: zabava potem, po dogodku … in torej ustreza angleškemu izvirniku after party. Drugi ustreznic v slovenščini nismo zasledili. Helena Dobrovoljc (maj 2015)
  • 194 Teme
    194 Objave
    ModeratorM
    Vprašanje: »Res bom potreboval nekaj časa, da postavim red v parlamentu. Ne zato, ker ne bi znal, ampak se določene poslanke Svobode obnašajo tako pocestniško, da bo to še veselje. Opravičujem se v njihovem imenu. Vse bo ok.« Prosim za vašo strokovno razlago pridevnika pocestniški in zveze pocestniško obnašanje v zgornjem zapisu. Ali se pridevnik pocestniški nanaša na klateža, potepuha, če je rabljen v kontekstu ženske osebe, tu poslanke? Odgovor: Pridevnika pocestniški slovarji slovenskega knjižnega jezika še niso evidentirali, čeprav se v rabi pojavlja. Besedotvorno gre za izpeljanko iz že uslovarjenih samostalnikov pocestnik ali pocestnica ter prvotno pomeni ‘tak, ki se nanaša na pocestnika ali pocestnico oziroma je zanju značilen’. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika, ki temelji predvsem na gradivu druge polovice 20. stoletja, je pocestnik označen kot knjižni izraz za (1) klateža ali potepuha ter za (2) ženskarja ali vlačugarja. Beseda pocestnica pa je v slovarju označena kot slabšalni izraz za »prostitutko, ki si pridobiva stranke na cesti, ulici«. Sodobnejše gradivo kaže, da se je pomen besed te besedne družine razširil. Beseda pocestnik se danes uporablja tudi kot slabšalna oznaka za moškega, ki se prostituira, npr.: Ženske prostitutke so poimenovane tudi cipe, vlačuge, lajdre ali »call-girls«. Moški, ki se prostituirajo, pa prostitutki, pocestniki, cipaki, žigoli, »call-boys«. Uporabniki teh storitev se večinoma imenujejo stranke ali klienti. (Ljubezen in spolnost: vse, kar je treba obvezno vedeti, Tehniška založba Slovenije, 2008) ... Glede tega se ni nič spremenilo, le da prostitutke in pocestniki postajajo vse številnejši in vse mlajši ... (Delo 2001) Pridevnik pocestniški lahko zato označuje lastnost, ki jo govorci povezujejo s slabšalno označenim izrazom pocestnice oz. pocestnika v pomenu prostitutka oz. prostitut, torej s cenenostjo, vulgarnostjo ali spolno izzivalnostjo, npr. Predvsem te na modno pisto pošiljajo oblečene v zelo pomanjkljiva oblačila, a ne na tak način, da bi bilo videti modno in lepo, temveč je videti predvsem ceneno in »pocestniško«. Sam po sebi pa se pocestniški v sodobnem gradivu pojavlja tudi v drugih pomenih, in sicer ‘cenen, pogrošen, malovreden’ »Je sploh treba utemeljevati umetniško vrednost, zgodovinsko pomembnost in večno aktualnost dela Franeta Milčinskega - Ježka? Najbrž ne. V elitističnih krogih je bil nemalokrat ožigosan kot pocestniški in pogrošen.« (Uvodnik, Sreča stanju v sedmem nadstropju) ‘tak, ki se dogaja na cesti ali ulici; pouličen’, pogosto tudi s slabšalnim pomenom ‘vulgaren, nizek, razgrajaški’, navadno v kontekstu negativnega vrednotenja Nek fičfirič, ki malo piše pesmi, zraven pa v medijski navezi organizira brutalno in absurdno pocestniško nasilje proti demokraciji. Razvoj novega obraza je povsem preprost. Je nekoliko podaljšan let muhe enodnevnice. Ko se pojavi, je simpatičen, saj ni bil vpet v pocestniško slovensko politiko, in vse, kar je novo, lahko še pred strahom, kakšno v resnici je, nam obupanim Slovencem predstavlja upanje. Razlaga: V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je pocestnik knjižni izraz za potepuha ali klateža ter za ženskarja ali vlačugarja. V isti besedni družini je tudi samostalnik pocestnica, ki je slabšalni izraz za prostitutko, ki pridobiva stranke na cesti ali ulici. Sodobno gradivo kaže, da se besede iz te družine uporabljajo tudi širše, zlasti v pomenih ‘cenen’, ‘pogrošen’, ‘vulgaren’, ‘nizek’ ali ‘razgrajaški’. V zvezi pocestniško obnašanje gre za negativno vrednotenje, ki lahko zaradi nanašanja na pocestnico sproži tudi asociacijo na prostitutko, še zlasti ko pridevnik opisuje vedenje osebe ženskega spola. Ker je bil v navedenem zapisu govor izrecno o poslankah, je razumevanje izraza kot poniževalnega in seksističnega jezikovno utemeljeno. Iz samega zapisa sicer ni mogoče zanesljivo ugotoviti, ali jih je govorec namenoma primerjal s prostitutkami, mogoče pa je ugotoviti, da njegova izbira besede takšno razumevanje dopušča in ga lahko tudi spodbuja. V slovenščini namreč obstaja tudi pridevnik pocesten, ki ni tvorjen iz pocestnika ali pocestnice, in ima po SSKJ dva pomena, nevtralnega ('ki je na cesti') in pa ekspresivnega, torej čustveno obarvanega ali poudarjenega ('nespodoben, prostaški' ). V primerjavi s pocestniški pridevnik pocestni tudi ob samostalnikih ženskega spola v sodobni rabi ni rabljen v pomenu, ki bi vrednotenjsko impliciral povezavo s prostitucijo, čeprav se lahko uporablja v opisnih oziroma evfemističnih poimenovanjih tipa pocestno dekle ‘prostitutka‘. Uredništvo svetovalnice (junij 2026)
  • 18 Teme
    18 Objave
    ModeratorM
    Vprašanje: Zanima me, ali je beseda Pikin v besedni zvezi Pikin festival vrstni ali svojilni pridevnik. Odgovor: Za svojilne pridevnike, izpeljane iz samostalnikov ženskega spola s pomenom živo, je značilna pripona -in; tako je tudi v primeru pridevnika Pikin, ki je izpeljan iz lastnega imena Pika. Svojilni pridevnik Pikin se je v rabi ustalil tudi v stalni besedni zvezi Pikin festival. Kot sestavina stalne besedne zveze pa ne izkazuje več svojilnega sobesedilnega pomena (niti vrstnega), zato se po njem ni možno vprašati z vprašalnico Čigav? (ali Kateri?). Špela Petric Žižić (januar 2025) Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta »Delimo (si) slovarje: Fran in Franček«, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  • 4 Teme
    4 Objave
    ModeratorM
    Vprašanje: Kakšna je protipomenka besede kasnejši ali poznejši, npr. v stavku "Izbral si bom kasnejši termin." Prejšnji se zdi pomensko neustrezno. Odgovor: Protipomenka pridevnikov v primerniku poznejši in kasnejši v pomenu 'ki se zgodi, opravi v času, ki sledi določenemu' je pridevnik zgodnejši: Tako bi časovno tekme premaknili na zgodnejše termine in s tem sezono končali prej, kot je bilo predvideno. Glede na pridevnik v primerniku prejšnji, ki je pomensko splošnejši, je pridevnik zgodnejši pomensko bolj vezan na čas, v katerem se nekaj zgodi. Urška Vranjek Ošlak, Alenka Jelovšek (marec 2024)
  • 45 Teme
    45 Objave
    ModeratorM
    Vprašanje: Pri svojem strokovnem delu sem si za besedo zemljevid izmislil sopomenko podatkovni konstrukt. Sodelavci so me opozorili, da ima beseda konstrukt negativno konotacijo. V SSKJ sem našel sledeč zapis: konstrúkt -a m (ȗ) 1. knjiž. neresnična, zavestno sestavljena, narejena tvorba: oblike na njegovih slikah so konstrukti / glavna oseba romana je ideološki konstrukt 2. psih. pomožni pojem, na domnevi temelječi model: pojem zavesti je za nekatere psihologe konstrukt / verbalni konstrukti Ali pomen, predstavljen pod točko 1, ustreza sodobnemu razumevanju besede konstrukt in ali je besedo mogoče uporabljati nevtralno? Odgovor: Pregled aktualnega gradiva v korpusu Gigafida s pomočjo besednih skic pokaže, da je konstrukt v prvem pomenu iz SSKJ2 (enako že v SSKJ) rabljen izrazito negativno. Kot tipične kolokacije se glede na vrsto konstrukta kažejo: ideološki, medijski, policijski, politični konstrukt; glede na lastnost konstrukta: izmišljen, lažen, nizkoten, zlonameren konstrukt in poudarjalno čisti konstrukt. Zdi se, da se je raba 2. pomena iz psihologije nekoliko razširila tudi na druga humanistična in družboslovna področja (kot tipične kolokacije se kažejo imaginarni, miselni konstrukt; teoretični, umetni konstrukt), vendar pa pomen vedno ostaja na ravni abstraktnega in ne prehaja na konkretno, kot predlagate pri zemljevidu. Glede na to, da omenjate strokovno delo, menimo, da uvajanje novih izrazov ni smiselno, in predlagamo, da ostanete pri ustaljenem izrazju. Mija Michelizza (december 2021) Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Celoviti servis za uporabnike slovenskega knjižnega jezika: Fran, Franček in Jezikovna svetovalnica, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  • 1 Teme
    1 Objave
    ModeratorM
    Vprašanje: Če je beseda večpomenka, je predstavljena v enem slovarskem sestavku, njeni pomeni pa so označeni z arabskimi številkami. Če pa je beseda enakoizraznica oz. enakozvočnica je njen pomen predstavljen v ločenih slovarskih sestavkih. Zanima me, če je beseda krilo, večpomenka ali enakoizraznica ali pa kar oboje. Odgovor: Večpomenski leksemi so v slovenskih slovarskih priročnikih načeloma res obravnavani v enem slovarskem sestavku, homonimne iztočnice pa v več sestavkih. Seveda pa to ne velja absolutno, saj so konceptualna izhodišča, v katerih je opredeljeno, kako slovar predstavlja jezikovne podatke različnih tipov, določena za vsak slovar posebej (v nekaterih tujih pedagoških slovarjih so tako npr. vse besede, ki se zapišejo enako, obravnavane v enem slovarskem sestavku, saj so avtorji slovarja ocenili, da je to z uporabniškega vidika najbolje). Pri slovarskem delu se o tem, ali gre pri posamezni besedi za večpomenko ali homonim, odločamo na podlagi pomenskih, oblikovnih in etimoloških kriterijev. Beseda krilo je glede na etimološke in oblikovne kriterije večpomenka, bolj zahteven pa je odgovor na vprašanje, ali je danes v človeški predstavi metaforični prenos, ki je ključen za opredeljevanje pomenske povezanosti, še dovolj živ. Beseda krilo je z vidika razmerja večpomenskost : homonimija v slovenskih jezikovnih priročnikih obravnavana različno, in sicer glede na to, kateri od prej navedenih treh kriterijev je v konkretnem priročniku obravnavan kot primaren in odločilen. V Slovenskem etimološkem slovarju je beseda krilo zato obravnavana kot večpomenka, v drugi izdaji Slovarja slovenskega knjižnega jezika pa najdemo dve večpomenski iztočnici krilo. V najnovejšem slovenskem enojezičnem splošnem razlagalnem slovarju, ki ga na Franu najdemo pod oznako eSSKJ, bo beseda krilo obravnavana kot večpomenska iztočnica, torej v le enem slovarskem sestavku. Po načelih tega slovarja se namreč beseda razdeli na dva homonima, če se med seboj razlikujeta najmanj v dveh od navedenih treh kriterijev, krilo pa se pogojno razlikuje le v enem, namreč pomenskem. Marko Snoj, Nina Ledinek (januar 2020) Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.