Vprašanje:
Zanima me, ali obstaja slovenska beseda za luthierja oz izdelovalca kitar/brenkal.
Odgovor:
Beseda luthier, ki v angleškojezičnih besedilih poimenuje 'izdelovalca kitar/brenkal', je francoskega izvora, in zanjo je v Francosko-slovenskem slovarju naveden pomen 'izdelovalca lutenj'.
V slovenskem jeziku imamo iz iste besedne družine še besedo lutnjar, ki pa po SSKJ 2 ne pomeni 'izdelovalca lutenj', pač pa 'osebo, ki igra na lutnjo', torej na 'glasbilo hruškaste oblike s strunami in nazaj ukrivljenim koncem vratu'. Korpus Gigafida 2.0 navaja sicer eno konkordanco, kjer se lutnjar pojavi v pomenu ‘izdelovalca strunskih glasbil.’
"Zgodba z lesom ni nikoli končana. Vsak načrtovani izdelek je nov izziv," pove 52-letni goslar, luthier, kot tudi rečejo izdelovalcem godal in brenkal. Robert Vrtačič se je izdelovanja violin učil pri slovenskem velemojstru, pred kratkim umrlem Viliju Demšarju.
V znanstvenih besedilih se pojavlja beseda lutnjist, ki v teh kontekstih pomeni igralca na lutnjo:
Janez Höfler, O nekaterih slovenskih skladateljih 16. stoletja, FF (1975)
S Khisli je imel zveze te vrste še tržaški slepi lutnjist Giacomo Gorzanis: Hansu je posvetil leta 1561 izdano knjigo kompozicij za lutnjo ...
Trend poimenovanj po vzorcu orglar – organist tudi lutnjar – lutnjist najdemo prav tako v jezikovnem svetovanju iz Primorskih novic.
Beseda luthier ima torej v slovenskem jeziku zelo redko rabo; na spletu je prisotna le na spletnih straneh, ki oglašujejo obrt izdelave kitar, medtem ko v korpusu Gigafida 2.0 dobimo le eno konkordanco iz leta 2017 (navedeno zgoraj).
Pripono -ier najdemo v slovenskem besednjaku sicer v prav tako iz francoščine prevzetih besedah: npr. conferencier in konferansje ‘kdor na prireditvi najavlja in komentira program’, croupier in krupje ‘uslužbenec v igralnici, ki bodi igro, navadno pri ruleti’, financier in finansje ‘financer’, metier in metje ‘delo, obrt, posel’, premier ‘ministrski predsednik, predsednik vlade’, rentier ‘kdor ima, prejema rento’, romancier ‘romanopisec’ ter sommelier in somelje ‘strokovnjak za izbiro vina k določeni hrani’.
V knjigi Darka Kneza ([Instrumentalna dediščina Glasbila in glasbeni avtomati iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije](https://www.sistory.si/cdn/publikacije/40001-41000/40509/Instrumentalna_dediscina.pdf[link text](link url)), 2017), ki je na portalu Sistory, pa najdemo podatek, da so vsi izdelovalci glasbil s strunami v slovenščini – goslarji. Takole pravi:
Goslarji so od nekdaj izdelovali raznovrstna glasbila, največkrat pa godala in brenkala. Goslarstvo pomeni izdelovanje, popravljanje in restavriranje glasbil. V goslarskih delavnicah so tako nastajala godala različnih oblik in uglasitev, ob njih pa prav tako raznovrstna brenkala, kot so lutnje, mandoline, cistri, kitare in harfe. Čeprav ugotavljamo, da so na ozemlju današnje Slovenije igrali na takšna glasbila že v srednjeveškem času, je prvi goslar v pisnih virih omenjen šele leta 1691, in sicer kot izdelovalec lutenj. Žal pa so se sledi za goslarji izgubile, kajti ob omenjenem lutnarju se v davčnih knjigah za 17. stoletje pojavi le obrtnik strunar. Strunarji so bili v mestu, med kakršna je takrat sodila tudi Ljubljana, morda še bolj potrebni, kajti po strunah je bilo veliko povpraševanje in so se dobro prodajale.
Potrditev za tak odgovor najdemo tudi v Gigafidi, kot je prikazano zgoraj.
V aktualni Standardni klasifikaciji poklicev, objavljeni na Statističnem uradu RS, pa je navedeno opisno poimenovanje izdelovalec/izdelovalka brenkal, ki ima tudi sicer najpogostejšo rabo v besedilih.
Mojca Kumin Horvat (november 2025)
