Subcategories

• besedotvorne dvojnice
  15
  Topics
  15
  Posts

  

  Vprašanje: Kateri pridevnik je pravilno uporabiti: tehniško ali tehnično risanje? Gre za ime učnega predmeta, kjer se študente izobražuje o pripravi tehniške (ali tehnične?) dokumentacije. Odgovor: O zanimivi delni pomenski prekrivnosti pridevnikov tehnični in tehniški smo pisali že na več mestih, npr. tukaj in tukaj. V navedenih odgovorih lahko preberemo naslednje: Poskusimo lahko tudi s primerjavo pridevnikov tehniški in tehnični, in sicer v prekrivnem pomenu, tj. nanašajoč se na tehniko. Po pregledu zgledov rabe v SSKJ oz. SSKJ 2 ter zadetkov v Gigafidi lahko sklenemo, da se pridevnik tehniški veže predvsem na samostalnike, ki poimenujejo oz. določajo vrsto (izobraževalne) ustanove, npr. tehniška šola, fakulteta, založba, gimnazija, tehniški muzej,tehniško izobraževanje, oz. vrsto izobraževanja na teh ustanovah, npr. tehniški poklici, sicer pa prevladuje pridevnik tehnični, npr. tehnični izdelki, tehnična pomoč, tehnična fizika ipd. Iz tega je mogoče sklepati, da je v besednih zvezah, po katerih sprašujete, prva izbira pridevnik tehnični, torej tehnično risanje in tehnična dokumentacija. Korpus Gigafida 2.0 kaže močno prevlado zvez tehnično risanje in tehnična dokumentacija: tehnično risanje: 122 pojavitev; tehniško risanje: 12 pojavitev; tehnična dokumentacija: 1274 pojavitev; tehniška domentacija: 14 pojavitev. To potrjujeta tako SSKJ2, ki v terminološkem gnezdu navaja tehnično risanje, kot tudi hitra spletna poizvedba – predmet z imenom Tehnična dokumentacija izvajajo npr. na Fakulteti za strojništvo UL. Čeprav sta tudi besedni zvezi tehniško risanje in tehniška dokumentacija mogoči in načeloma pravilni, pa raba kaže večjo ustaljenost besednih zvez s pridevnikom tehnični. Urška Vranjek Ošlak (maj 2020)
• dvojna imena
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• izpeljanke
  14
  Topics
  14
  Posts

  

  Vprašanje: V zadnjem času se je razmahnila uporaba električnih skirojev, v zvezi s tem pa se mi je porodilo vprašanje, kako ustrezno poimenovati osebo, ki vozi skiro. V obstoječih slovarjih namreč nisem našla ustreznega poimenovanja, zato vas vljudno prosim za pomoč. Morda skiroist? Odgovor: Sodeč po rabi v medijih se je v slovenščini uveljavila beseda skiroist. Priponsko obrazilo -ist uporabljamo v samostalniških izpeljankah moškega spola, ki pomenijo vršilca dejanja, npr. avtomobilist, flavtist, kanuist, judoist … (podstava vseh je samostalniška). V vseh naštetih primerih je obrazilo naglašeno. Primer rabe: Ne želimo več biti drugorazredni državljani, so z včerajšnjo protestno akcijo opozorili številni pešci, kolesarji, rolarji, skiroisti, otroci in hendikepirani ter člani društva nekadilcev, ko so za nekaj časa zasedli Slovensko cesto od Kongresnega trga do Bavarskega dvora. Iz moške oblike lahko izpeljemo tudi žensko, tj. skiroistka. Vzporedno z električnimi skiroji ali e-skiroji se pojavljajo tudi e-skiroisti, torej vozniki električnih oz. e-skirojev. Vendar pa je ta raba redka, morda celo zavajajoča, saj bi si lahko predstavljali razvezavo v »električni skiroist«. Zato tudi voznike e-skirojev imenujemo le skiroisti. Helena Dobrovoljc (oktober 2019)
• moška poimenovanja živalskih vrst
  2
  Topics
  2
  Posts

  

  Vprašanje: Večinoma živali poimenujemo bodisi s samostalnikom moškega spola (morski pes, pav, komar ipd.) bodisi s samostalnikom ženskega spola (vešča, morska krava, mačka ipd.). V mnogih primerih se zdi preoblikovanje v nasprotni spol, s ćimer bi poimenovali samico ali samca iste živalske vrste, zelo zahtevno, zato se ga pogosto izogibamo. Zanima me, ali je sploh pravilno ˝na silo˝ preoblikovati imena nekaterih živali v nasprotni spol in ali obstaja priročnik oziroma slovar, zbirka ali karkoli podobnega, s čimer bi si lahko v takšnih primerih pomagali. Odgovor: Na vprašanje smo že odgovorili v odgovoru z naslovom: Poimenovanja živalskih vrst, samcev in samic Naj pojasnimo, da je v naših slovarjih, ki so objavljeni na portalu Fran), npr. v pravopisnem, ob moški/ženski obliki navedena tudi ženska/moška, če je bila v obdobju priprave pravopisnega slovarja (do 2001) evidentirana v rabi: páv -a m živ. (ȃ) rep ~a pávica -e in pavíca -e ž (ȃ; í) pávinja -e ž (ȃ) pavica Spolske pare lahko najdete tudi, če na slovarskem portalu Fran pri naprednem iskanju (zgoraj desno: http://www.fran.si/napredno) v polje "razlaga" vpišete besedo "samica" ali "samec"; pri tem naj bodo označeni splošni (lahko izbirate, kateri) in terminološki slovarji. Pri iskanju spolskih parov si je mogoče pomagati tudi s korpusom Gigafida, in sicer z iskanjem po seznamih s pomočjo zvezdice, npr. poizvedba "komar*" ponudi poleg samostalnika komar spodnje rezultate, od katerih sta dva mogoča feminativa, npr. komarica (za katero se izkaže, da je priimek banjaluškega nadškofa – v korpusu je ločevanje z veliko oz. malo zapisanih besed lahko problematično) in komarka, ki ustreza pomenski uvrstitvi 'samica komarja'. komar 6231 Komar 1944 komarček 976 komarča 446 Komarov 317 Komarjev 224 komarjev 207 komarnik 184 KOMAR 145 komarčkov 70 komaren 58 komarov 39 komarski 33 komarno 27 Komarova 25 Komarica 24 komarica 21 (Zgled: Posebej dolg je bil aplavz po nagovoru banjaluškega škofa Franje Komarice, ki je zbrane nagovoril tudi v slovenščini.) Komarom 20 komarnica 20 Komarčkov 18 komarat 12 komarčkovo 11 komarač 10 komarada 10 komarče 9 Komarek 9 Komarnicki 8 Komarovliptovsky 8 komarac 8 komarč 7 Komarča 7 Komarovski 7 komarka 7 (Zgled: Deset več jih običajno povrže zajklja, 15 jih povrže mišja samica, 300 jajčec je oplojenih pri komarki, hišna muha izleže tisoč jajčec, sedem milijonov jajčec pa spusti v morje samica polenovke.) Helena Dobrovoljc, Domen Krvina (januar 2017)
• prebivalska imena
  16
  Topics
  16
  Posts

  

  Vprašanje: Zanima me kako se imenujejo prebivalci in prebivalke Krškega. In kako vaščani, vaščanke vasi po imenu Krka? Odgovor: Prebivalci Krškega, Krke (vasi v občini Ivančna Gorica) in Krške vasi v občini Ivančna Gorica se imenujejo Krčáni oz. Krčánke, prebivalci Krške vasi v občini Brežice pa Kŕčani oz. Kŕčanke. Stanovniška ali prebivalska imena za vse navedene kraje so enaka, ker so tvorjena s pripono -jan iz iste podstave Krka. Krajevni imeni Krško (po elipsi iz *Krško polje) in Krška vas sta izpeljani iz imena reke Krke s pridevniško pripono -ski, pripone pa (vsaj izvorno) ne sodelujejo pri tvorbi stanovniških imen. Podobno so tudi prebivalci Jezêrskega Jezerjáni in ne morda Jezêrščani. Silvo Torkar (junij 2018)
• pregibanje lastnih imen
  1
  Topics
  1
  Posts

  

  Vprašanje: Zanima me, zakaj pride pri tvorbi svojilnega pridevnika priimka Garcia do pisne podaljšave osnove z j (Garcijev; SP, člen 958). Odgovor: V odgovoru o podaljševanju osnove pri pridevnikih iz imen ženskega spola (Svojilni pridevniki iz ženskih imen: Maria) smo zapisali, da se pri tvorbi pridevnika ravnamo po množinskem rodilniku, npr.: A če bi obstajal srednjeveški rumeni tisk, ko so v Gradari suvereno vihrali prapori Zloglavov, Sforz in Borgij, bi imel»rumenci« izjemne bere na pretek. (Delo, 2008) Pri tem smo sledili pravilu v Slovenski slovnici Jožeta Toporišiča (2000: 196): »Priponsko obrazilo -in se dodaja podstavam ženskega spola; pred to obrazilo dodajamo j pri tistih samostalnikih, ki tak -j dobivajo tudi v rodilniku množine (in dvojine) (Klia – Klij, Klijin).« K prepričanju, da ne gre za pravilo, ki bi se nanašalo le na samostalnike/imena ženskega spola, nas utrjujeta dve pravopisni določili v pravilih (SP 2001): Določilo v členu 927, ki navaja nekoliko bolj posplošeno ugotovitev, da se v tvorjenki »pogosto pokaže glas j, ki ga v podstavi sicer ne pišemo ali pa ga pišemo le v posameznem sklonu: rádio : rádij- -ski > rádijski; Pía nasproti Píj- -in > Píjin (prim. rod. mn. Pij)«. Določilo v členu 926, ki navaja, da se pri tvorbi pridevnika iz samostalnika pogosto ravnamo po obliki za rodilnik. Pri imenih 2. moške sklanjatve, torej imenih, ki se končajo na -a in ki jih je mogoče sklanjati po obeh sklanjatveh – moški in ženski, je pred pridevniško obrazilo (uporabljamo pa izključno moško obrazilo -ov ali -ev, ženski -in je pri teh imenih sistemsko nesprejemljiv), mogoče vriniti j. Tako navaja tudi člen 258 v SP 2001: »Svojilni pridevniki na -ov/-ev imajo poleg domačih tudi ustrezna tuja lastna imena 2. moške sklanjatve: Strniša – Strnišev, Kaluža – Kalužev, Krleža – Krležev, Sterija – Sterijev, Goya – Goyev, García – Garcíjev, Šenoa – Šenoov (nepravilno Krležin, Sterijin itd.). « Poglejmo, kako je bila rešitev iz pravopisnih pravil izpeljana v slovarskem delu: (1) podaljšava z j Alásia -e in Alásia -a [alázija] Alásijev [alázijev] Crónia -e in Crónia -a [krónija] Crónijev [krónijev] De Glêria [de glêrija] De Glêrijev [de glêrijev] Míssia -e in Míssia -a [mísija] Míssijev [mísijev] Segôvia -e in Segôvia -a [segôvija] Segôvijev [segôvijev] (1a) podaljšava, ker je zvočnik j zapisan s črko i Gólia -e in Gólia -a [gólja] Góljev [góljev] (2) brez podaljšave z j, saj je izgovorna podstava ne dopušča -gia [-dža] Bórgia -e in Bórgia -a [bórdža] Bórgiev [bórdža] Tvorbo Garcia – Garcijev smo torej pojasnili. Vzporedno z našim odgovorom pri tvobi ženskih pridevniških oblik Svojilni pridevniki iz ženskih imen pa naj omenimo še, da sva avtorici odgovora predlagali, da se zaradi pogoste rabe zapisov brez j, torej Cia – Cijin/Ciin, Adria – Adrijin/Adriin, Tea – Tejin/Tein, dovoli tudi taka tvorba pridevnika, torej Garciev. Za zdaj je to le predlog, ki bo predstavljen Pravopisni komisiji pri SAZU. Helena Dobrovoljc (november 2015)
• prekrivanka
  4
  Topics
  4
  Posts

  

  Vprašanje: Kako bi lahko poslovenili ime praznika chrismukkah, ki povezuje krščanski božič in judovsko hanuko? Odgovor: Judovska in krščanska skupnost v nekaterih delih sveta že dolgo sobivata, zato ni zlitje njunih praznikov nič nenavadnega, popularna kultura (zlasti ameriška) pa je poskrbela tudi za poimenovanja. Praznik, ki združuje tako praznovanje božiča kot hanuke, se angleško imenuje Chrismukkah, nemško pa Weihnukka. Ker ne gre za uradni verski praznik, ga posamezniki in družine (navadno z judovsko-krščanskimi koreninami ali v versko mešanih okoljih) praznujejo po svoje, lahko tudi brez verskih vsebin. Jezikovno gre za prekrivanko, torej tvorjenko, ki navadno nastane iz prvega dela prve besede in zadnjega dela druge besede: angl. Christmas + Hanukkah, nem. Weihnachten + Chanukka / Weihnachten + Chanukka. Če bi v slovenščini želeli poimenovanje tega praznika tvoriti na podoben način, bi to storili s prekrivanko besed božič in hanuka, npr. božuka, ki je na spletu že izkazana. Urška Vranjek Ošlak (maj 2020)
• predpona u- ali v-
  1
  Topics
  1
  Posts

  

  Vprašanje: Prosimo vas za pomoč pri uporabi besede »vmavčiti«- pisno, kar se izgovarja umaučiti. Pomeni pa, dati nekaj v mavec. Na naši Fakulteti, to je Zdravstvena fakulteta, imamo študijsko smer Laboratorijska zobna protetika, kjer študente učimo izdelave umetnih zob, enostavno rečeno. Pri tem delu pa moramo modele za izdelavo »vmaučiti« v artikulator (priprava,ki nadomesti čeljustni sklep). Sedaj sem ugotovil, da se v praksi v bistvu uporabljata oba izraza, tako »vmaučiti« in »umavčiti«. Želeli bi namreč, svoje strokovno izrazje malo popraviti in izboljšati, sploh pa dati pravilna navodila študentom, ki pripravljajo diplome. Ali pustimo, da se še naprej uporabljata oba izraza? Za pomoč in nasvet se Vam iskreno zahvaljujemo! Lep pozdrav, pred. Franc Rojko Odgovor: Vaše vprašanje sodi med tista, ki so že od nekdaj vznemirjala jezikoslovce. Ob urejanju zapisovalnih načel standardnega jezika je bilo v preteklosti podanih precej različnih predlogov, kako razlikovati med obema zapisovalnima načinoma. Zato je npr. Toporišič ob koncu prejšnjega stoletja predlagal, da bi morala biti v slovenskem pisnem jeziku raba predpon u- in v - večinoma dogovornega značaja (Toporišič 1998) in da bi bilo treba uvesti zapis z v- povsod, razen tam, kjer prihaja do že tradicionalno uveljavljenega (tudi pomenskega) razlikovanja v zapisu (npr. umesili so testo 'naredili so zmes' – semena so vmesili 'z mesenjem so spravili semena v testo'). Vendar naši jezikovni priročniki vztrajajo pri doslednem pomenskem razlikovanju ob uporabi obeh predpon, npr. udrlo se mu je pod nogami 'zaradi teže spremeniti smer navpično navzdol' – vdrli so na tuje ozemlje 's silo prodreti kam'. Tako stališče izpričujejo tudi rešitve v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (in tudi Slovenskega pravopisa 2001). Ta način razmišljanja nam pri odločanju o enotnem zapisu ni prav v pomoč, saj ubesedovanje pomenov v jeziku, posebej v današnji tehnološki in informacijski dobi postaja vedno bolj zapleteno in abstraktno, kar pomeni, da ni vedno odraz realnih predstav ali konkretnega fizičnega izkustva. Pogosto se zaplete prav pri strokovni terminologiji, ko gre za opisovanje postopkov, kjer se zaradi različnih pogledov na isto predmetnost ali pojmovnost lahko pojavlja variantni zapis. Tak je vaš primer. Če pojmujemo mavec kot snov, s katero nekaj naredimo in je sestavni del narejenega, potem uporabljamo predpono v- (vmavčiti); podobno še vbetonirati, vmontirati, vlepiti. Tako smo mi tudi razumeli vašo razlago. Zapis umavčiti bi bil upravičen ob bolj abstraktni predstavi, torej tedaj, če bi mavec obravnavali kot končni izdelek, rezultat dejanja, kot npr. pepel pri upepeliti, telo pri utelesiti. Helena Dobrovoljc, Aleksandra Bizjak Končar (maj 2013)
• pridevnik na -evski ali -ovski
  1
  Topics
  1
  Posts

  

  Vprašanje: Kako pravilno poimenovati podzvrst narodno-zabavne glasbe, ki povzema izvajalsko tradicijo Ansambla bratov Avsenik, pri tem pa izvajalci niso Avseniki, ampak druge skupine. Je to Avsenikov slog ali avsenikovski slog narodno-zabavne glasbe? Odgovor: V podobnih primerih, tj. kadar se oblikuje nov umetnostni ali literarni slog, v izhodišču katerega je avtorski oz. osebni slog posameznika in je zato po njem novost tudi poimenovana, se najpogosteje zatečemo k tvorbi pridevnika z obrazilom -ovski/-evski, saj izraža pomen 'tak kot pri X', npr.: goethejevski – tak kot pri Goetheju; _heinejevski – tak kot pri Heineju; t_ako še: gandijevski, freudovski, kenedyjevski ... beatlovski/bitlovski, slakovski ... Včasih je obrazilo tudi -anski, npr, ničejanski, cankarjanski. V našem jeziku je pridevnik avsenikovski že izpričan, to dokazuje npr. besedilni korpus Gigafida z zgledi kot: Začel je kot klasični kvintet, kmalu pa sta se mu pridružila tudi pevka in pevec, tako da je nastal resnično pravi avsenikovski ansambel, ki odlično zaigra in zapoje večina starih in včasih že kar malce pozabljenih Avsenikovih napevov ... Iz zgleda je dobro razvidno tudi razmerje med obema pridevniškima oblikama. Helena Dobrovoljc (februar 2014)
• pridevnik na -ski
  15
  Topics
  15
  Posts

  

  Vprašanje: Pridevnika sta izpeljana iz krajev Polhov Gradec in Slovenj Gradec. Oba kraja se končata z besedo Gradec. Zakaj se ta dva sestavna dela v pridevnikih razlikujeta (-grajski, -graški)? Odgovor: Vprašanj, ki jih poraja obravnava pripone -ski v fonetično-razvojnem in normativnem smislu, je veliko, na konkretno vprašanje pa je mogoče odgovoriti takole. Pridevniška pripona -ski slovanskega izvora iz *-ьskъi̯ь ima v slovenščini varianto -ški kot posledico mehčanja samoglasnikov mehkonebniškega tipa zaradi slovanskega sprednjega polglasnika *-ь-, sovpada mehčanih soglasnikov s č ž š in soglasniških poenostavitev na morfemskem šivu: gradc- + -ski > gradč-ski > gratč-ski /-ttš-s-/ > *graški*** mož- + -ski > mož-ski > moš-ski > *moški*** Ta le fonetično nova pripona je postajala vedno bolj dominantna nad fonetično prvotnejšo -ski, zato jo imamo danes tudi v primerih, ko je v priznanih fonetično-razvojnih procesih ne bi pričakovali, kot je razvidno npr. iz pridevnika nebeški iz nebo nebesa, ki je prevladal nad starejšo varianto nebeski, danes pa je možno celo slišati neknjižno litrški za knjižno litrski. Tvorba pridevnikov na -ski iz osnov na zveneči zobnik -d je na morfemskem šivu -d-sk-> -t-sk dala dve različni uresničitvi. Na eni strani je prišlo do popolne absorbcije zobniškega konzonanta in pridevnik je izglasen na -ski, na drugi pa se pred pripono -ski pojavlja j, ki ga je Ramovš 1924 povezoval s prehodnim, tj. z drugotno vnesenim j kot v narečnem ojster ob knjižnem oster, čeprav ta razlaga ni edina možna, kot je pred njim nakazal Škrabec 1901. Zato imamo na eni strani pridevnik gospóski iz gospọ̑d/gospóda, na drugi pa grájski iz grȃd. Izglasje -jski imajo sicer tudi pridevniki iz samostalnikov na samoglasnik, a tu -j- pripada osnovi: bife bifej-a → bifej-ski, tabu tabuj-a → tabuj-ski. Izjeme, kot je npr. ljudski, so izglasje -d-ski ohranile pod pritiskom svoje besedne družine. Podobno stanje kot v občnoimenskem gradivu lahko opazujemo tudi pri lastnoimenskem. Pripona -ški je nad -ski in tudi -jski prevladala v primeru kobariški iz Kobarid, šentviški iz Šentvid, barški iz Bardo 'del Gorenjega Mersina v občini Podbonesec’. Pripona oziroma izglasje -jski je dobro potrjeno v čedajski ob Čedad (varianta čedadski je povsem umetna in ne temelji na ljudski rabi), blejski ob Bled (starejše tudi bleski, medtem ko varianta bleški ni zanesljiva, ker je pesnikova enkratnica, kot je ugotavljal Ramovš, n. d.), starojski ob Starod itd. Skladno s tem bi pričakovali, da bi se pridevnik na -ski iz Polhov Gradec glasil *polhograški. Knjižno pridevniško varianto polhograjski, ki po navedenih vzorcih kaže, kot da bi bila tvorjena iz krajevnega imena *Polhov Grad, posredno potrjuje tudi lokalna varianta pridevnika pograjski in prebivalskega imena na -ec Pograjec (Slovenska krajevna imena, 1985). Zgodovinski, delno ponemčeni zapisi od 13. stoletja dalje potrjujejo, da se je druga sestavina imena vseskozi glasila le Gradec, znaki polhograjski, pograjski, Pograjec, ki kažejo na imensko varianto *Polhov Grad, pa so posredni. Neposrednih jezikovnih argumentov, ki bi dopuščali zanesljiv odgovor na vprašanje, zakaj pridevnik polhograjski ob Polhov Gradec, torej ni mogoče podati. Metka Furlan (september 2020)
• priponsko obrazilo -ijada
  1
  Topics
  1
  Posts

  

  Vprašanje: Kako zapisujemo imena prireditev tipa olimpijada, univerzijada ipd. ... Odgovor: V Slovenskem pravopisu 2001 najdete naslednje zapise: balkanijáda -e ž (ȃ) |športna prireditev| gimnazijáda -e ž (ȃ) |prireditev| olimpijáda -e ž (ȃ) tekmovati na olimpijadi spartakijáda -e ž (ȃ) |športna prireditev| univerzijáda -e ž (ȃ) |športna prireditev| V zadnjem času je takih izrazov več, razširili so se tudi na področja, ki niso povezana samo s športnimi prireditvami (ablimpijada, paraolimpijada; petelinijada), temveč tudi s tekmovanji v spretnostih (lesarijada), z razstavami cvetja (florijada), kulinariko (salamijada, bučarijada, bogračijada, golažijada, špardlijada) in drugim. Zapisujemo jih s podomačenim obrazilom -ijada (< iada). Začetni i obrazila se včasih tudi »obrusi«, kar je upravičeno, če bi bilo tvorjenko sicer težko izgovoriti (betecejada), pri besedah, kjer pa izgovorljivost ni otežena (mortadeljada, krompirjada, roštiljada), je zaradi sistemskosti in enotnosti priporočljivo uporabiti neokrnjeno obrazilo -ijada. Večina teh novih izrazov še ni standardiziranih. Helena Dobrovoljc (november 2014)
• priponsko obrazilo -ka
  1
  Topics
  1
  Posts

  

  Vprašanje: Zanima me, kako tvoriti pridevnike iz samostalnikov, ki se končajo na -ka: paprika – paprikin, papričin, paprični ...? Odgovor: Tvorba pridevnikov iz ženskih samostalnikov z obrazilom -ka je odvisna od vrste pridevnika, ki ga tvorimo oz. od pripadajočega priponskega obrazila. Svojilne pridevnike tvorimo z obrazilom -in, pri tem se korenski končni mehkonebni glasovi navadno ohranjajo (paprika – paprikina pečka, muha – muhino krilo, juha – juhin okus, žaga – žagin list). Res je, da tako tvorjeni pridevniki pogosto izražajo tudi vrstni pomen: grenivkin sok, paprikina omaka. Pravzaprav gre za (a) vrstno poimenovanje, kadar imamo zveze, ki označujejo hrano oz. vrsto jedi: v tem primeru sta bolj ali manj enakovredni obrazili ‑in in ‑ov: paprikina omaka, paprikova mezga, paprikova klobasa, za (b) svojilne pridevnike pa bi bilo ustreznejše obrazilo -in, torej: paprikine pečke, vendar pa je tvorba svojilnega pridevnika iz samostalnika paprika v besedilih zelo redko izkazana. Svojilni pridevnik papričin, ki ga navajate, je redkost, saj se taki svojilni pridevniki iz samostalnikov ženskega spola tvorijo navadno le tedaj, ko je končno obrazilo samostalnika -ica, npr. babica – babičin, kraljica – kraljičin ipd. Torej bi iz pridevniške oblike papričin prej rekonstruirali v slovenščini neobstoječo obliko *paprica. Le redke pojavitve v avtorsko ne dovolj razpršenem gradivu pričajo o uveljavitvi besednih zvez papričin razpršilec (= vrsta solzivca), papričin plin. Iz nekaterih samostalnikov tvorimo tudi vrstne pridevnike, pri čemer se mehkonebniki premenjujejo po palatalizacijskih vzorcih, npr. k s č: reka – rečna struga. Čeprav je bila taka pridevniška oblika papričen, kot bi jo tvorili iz samostalnika paprika, doslej evidentirana le v zbirki besedja, ki ni bilo sprejeto v Slovar slovenskega knjižnega jezika, in je zato slovenski priročniki standardnega jezika zato niso kodificirali, je njeno pojavljanje zlasti v dnevnem časopisju in spletnih besedilih vse pogostejše, njeno pojavljanje v terminoloških zvezah pa razlog za rabo določne oblike, npr.: paprična omaka. Helena Dobrovoljc, Polona Gantar (oktober 2013)
• priponsko obrazilo -ov ali -ev
  1
  Topics
  1
  Posts

  

  Vprašanje: Odgovorili ste že, kako se sklanja priimek Daneu (tudi Dreu), zanima pa me, kakšen je potem svojilni pridevnik? Daneuvov? Danevov? Po zgledu dachavski ... Odgovor: Pri imenu Daneu priporočamo tvorbo svojilnega pridevnika na -ov (ali -ev) iz pisne osnove in ne govorjene. Z obliko Daneuov tako ohranimo možnost rekonstrukcije imenovalnika (Daneu), hkrati pa potrjujemo sistemsko uveljavljen tvorbeni vzorec, da se črkovni sklopi ohranjajo pred obraziloma -ov in -ev. (Gl. Slovenski pravopis 2001, člen 957 in dalje.) Res je, da so ob posameznih primerih v Slovenskem pravopisu 2001 navedene dvojnice (npr. Leibnitz: Leibničev in Leibitzev, Cavazza: Cavačev in Cavazzev), vendar raba več kot deset let po izidu pravopisa kaže, da jih uporabniki niso sprejeli. In še to: tvorba svojilnih pridevnikov, tj. pridevnikom z obraziloma -ov/-ev poteka drugače kot tvorba pridevnikov z obrazilom -ski. (Gl. Slovenski pravopis 2001, člen 978 in dalje.) Aleksandra Bizjak Končar, Helena Dobrovoljc (november 2014)
• priredne zloženke
  7
  Topics
  7
  Posts

  

  Vprašanje: Zanima me kako pišemo besedno zvezo plesnogibalne urice. Skupaj, z vezajem ali narazen (plesnogibalne, plesno- gibalne ali plesno gibalne)? Odgovor: Ta vrsta vodenega gibanja za otroke se pravilno zapiše plesno-gibalne urice, saj gre za kombinacijo plesa in (drugega) gibanja (telovadbe). Pridevnik plesno-gibalni je v tem primeru priredna zloženka, ki se zapiše z vezajem. Več o prirednih zloženkah lahko preberete tukaj. Podobno se zapišejo tudi zveze plesno-gibalna terapija, plesno-gibalna predstava, plesno-gibalni terapevt itd. Da gre res za priredno zloženko, kaže tudi možnost obratnega navajanja sestavin, torej npr. gibalno-plesna terapija. Urška Vranjek Ošlak (marec 2020) Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.
• sestavljenke
  6
  Topics
  6
  Posts

  

  Vprašanje: Na spletu sem zasledil zapis ko-morbidnost ... Ali je zapis z vezajem ustrezen in kaj natančno pomeni ta izraz? https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/starejsi-od-60-let-ki-kazejo-blage-znake-novega-koronavirusa-bodo-testirani/518096 Odgovor: Izraz komorbidnost je besedotvorno prevzeta sestavljenka iz angleščine, ki jo v medicinski terminologiji, predstavljeni v Slovenskem medicinskem slovarju, pojasnjujejo v pomenu 'hkratno in nevzročno pojavljanje različnih bolezni'. Slovenska sopomenka je soobolevnost, a jo v medicinskem slovarju odsvetujejo najverjetneje zaradi uveljavljenosti termina komorbidnost v stroki. Za splošno rabo pa je povsem ustrezno uporabiti slovenščini bližjo ustreznico soobolevnost, ki se je razširila zlasti v času epidemije koronavirusne bolezni Še o zapisu z vezajem ... Slovenska ustreznica angleškemu predponskemu obrazilu ko.. je so.. in pomeni 'skupaj'. Za sestavljenke je značilno, da vsaka polnopomenska sestavina podstave (v tem primeru skupaj + oboleti) nastopi v tvorjenki kot samostojni morfem, ki je tudi naglašen. Sestavljenke (v nasprotju z angleščino) v slovenščini pišemo samo brez vezaja. V angleščini vezaj pišejo predvsem v britanski angleščini tudi zato, da nastalega niza oo kdo ne bi bral kot [u], npr. v co-operater. Tudi na spletni strani, ki jo navajate, so v tem času nepravilen zapis že popravili. Helena Dobrovoljc, Peter Weiss (april 2020)
• svojilni pridevnik
  27
  Topics
  27
  Posts

  

  Vprašanje: Uporabljam ta nadimek že vrsto let, a mi je šele sedaj kapnilo, da ga ne znam sklanjati. Ugotavljam, da je ime samo po sebi lahko moškega spola, čeprav sem ženska. Pri izgovorjavi uporabljam polglasnik med "d" in "n", "a" izgovarjam po angleško, in sicer [eldǝnsej] ali [eldnsej]. Ime je izmišljeno. Odgovor: Ker ime Eldnsay označuje osebo ženskega spola, se v slovenščini ne sklanja z glasovnimi končnicami (kot Ines, Nives, Karmen) in spada v 3. sklanjatveno skupino: torej imenovalnik Eldnsay, rodilnik Eldnsay itd. Prim. https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/698/sklanjanje-imena-abi in https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/678/sklanjanje-ženskih-imen. Se pa lahko v slovenščini iz imena tvori svojilni pridevnik, katerega oblika in zapis sta odvisna od izgovora imena. Pri izmišljenih imenih, narejenih po tujih vzorcih, bi bila zato brez podatka o izgovoru oblika pridevnika zgolj stvar ugibanja. Ker ime izgovorite s končnim j, torej kot kot angleški glagol say 'reči', torej [sej], je svojilni pridevnik Eldnsayin. Če bi končni del izgovorili kot v angleškem imenu Lindsay, torej [zi], bi se svojilni pridevnik iz vašega vzdevka tvoril s podaljšavo z j: Eldnsayjin. Alenka Jelovšek (april 2020)
• tvorba pridevnikov
  30
  Topics
  30
  Posts

  

  Vprašanje: Zanima me raba izraza avtodomarski turist, avtodomarski turizem oziroma avtodomarski. Mediji jo zelo velikokrat uporabljajo v navedeni obliki. Meni se izraz zdi neprimeren za strokovne tekste. Enako me zanima, če lahko argumentirano zavrnem izraz jogarski turist ali jogarski turizem, ali menite, da so takšne kombinacije dopustne. Odgovor: Izraz avtodom je kot strokovni izraz s področja turizma opisan že v prvi knjigi SSKJ, in sicer kot 'avtomobil, namenjen tudi bivanju'. Pozneje najprej v SP 2001 ob avtodomu najdemo besedno zvezo bivalni avtomobil, ki jo kot sinonim avtodomu ponuja tudi Sinonimni slovar slovenskega jezika. Pregled rabe po korpusu Gigafida 2.0 kaže na dokaj skromno rabo besedne zveze bivalni avtomobil (zgolj 26 zadetkov), npr. Bivanje v območju Triglavskega narodnega parka je izven urejenih kampov strogo prepovedano na prostem, v šotoru, v navadnem ali bivalnem avtomobilu, pri čemer pa je izpričana popolnoma enakovredna sinonimna raba z bistveno pogostejšim avtodomom, npr. Tovrstni avtodomi zavzemajo 30-odstotni delež na evropskem trgu, zanimanje zanje pa narašča. Število na novo registriranih bivalnih avtomobilov se je v zadnjih letih v Evropi ustalilo pri okoli 710.00. Preverba po korpusu Gigafida 2.0 pokaže, da je raba samostalnika avtodom povsem nevtralna, razširjena in uveljavljena (4762 zadetkov). In to zopet v zelo raznovrstnih medijih in besedilnih tipih. Z vse bolj razširjenim potovanjem z avtodomi se o pojavu vedno več piše in govori, posledično se je razširila tudi besedna družina, in sicer s samostalnikoma avtodomar 'kdor potuje z avtodomom' (88 zadetkov v Gigafidi 2.0) in avtodomarstvo 'dejavnost, ki se ukvarja z avtodomi, s potovanjem z njimi' (11 pojavitev v Gigafidi 2.0) ter pridevnikom avtodomarski 'ki je v zvezi z avtodomarji ali avtodomarstvom' (79 zadetkov v Gigafidi 2.0). Leksemi avtodomarski, avtodomar in avtodomarka ter avtodomarstvo sicer še niso uslovarjeni, a bodo z naraščajočo rabo skoraj gotovo postopoma uvrščeni tudi v eSSKJ. Če si posebej ogledamo rabo pridevnika avtodomarski, se ta največkrat pojavlja v zvezi avtodomarska industrija, najdemo pa ga tudi v zvezah avtodomarski turist 'turist, ki potuje z avtodomom' in avtodomarski turizem 'turizem, ki se ukvarja z avtodomarstvom'. Načeloma torej s pridevnikom avtodomarski ni nič narobe, je pa res, da besedna zveza avtodomarski turist zveni nekoliko tavtološko, saj je avtodomarstvo v naši kulturi vendarle bolj turistična dejavnost kot dejanski način življenja, avtodomarski turizem pa lahko razumemo kot vrsto turizma, s povsem specifičnimi potrebami in značilnostmi. In še k pridevniku jogarski oz. zvezama jogarski turizem in jogarski turist. V slovenskem jeziku je po SSKJ 2 v zvezi z jogo kot 'smerjo, prakso, da se z dihalnimi vajami in duševno koncentracijo doseže telesna in duševna uravnovešenost, skladnost' oz. 'dihalnimi in telesnimi vajami za doseganje stanja umirjenosti in razvijanje telesne in duševne skladnosti' in jogiji oz. jogijevci 'kdor v polnosti živi v skladu z jogo in navadno tega uči tudi druge' uslovarjen zgolj pridevnik jogijski 'nanašajoč se na jogije ali jogo' (v Gigafidi 2.0 je 775 zadetkov), vendar tudi slednjega niti v korpusu niti na spletu v zvezah jogijski turist ali jogijski turizem zaenkrat ne najdemo. Tudi Sprotni slovar slovenskega jezika (SSSJ), ki zbira »živo, v slovarjih še neregistrirano novejše besedje«, prinaša le opis samostalnikov jogist 'kdor se ukvarja z jogo, izvaja vaje iz joge' in jogistka 'ženska, ki se ukvarja z jogo, izvaja vaje iz joge'. V korpusu Gigafida 2.0 v zadnjih 20 letih najdemo tudi 10 zadetkov pridevnika jogističen, ki pa doslej še ni bil uslovarjen. Tudi pridevniška raba samostalnika joga zaenkrat še ni uslovarjana, korpus Gigafida 2.0 pa jo izpričuje v zvezah joga smeh (61 zadetkov) in joga studio (26 zadetkov) ter v stvarnem imenu Zveza joga društev Slovenija (57 zadetkov). Zaenkrat lahko sklenemo, da pridevnika jogarski ne najdemo niti v SSKJ niti v SSSJ, tudi v Korpusu Gigafida 2.0 ga ni, pri brskanju po spletu pa najdemo zgolj nekaj posameznih zadetkov, npr. v zvezah jogarska oblačila, jogarske nogavice. V rabi zveze jogijski/jogarski turist, jogijski/jogarski turizem torej niso razširjene, uslovarjen in v rabi ustaljen oz. uveljavljen je zgolj pridevnik jogijski, zato priporočamo rabo zvez jogijski turist in jogijski turizem. Nataša Gliha Komac (maj 2020)
• vršilec dejanja
  2
  Topics
  2
  Posts

  

  Vprašanje: Kako poimenujemo človeka, ki dela tetovaže oz. tetovira? Ali je tetovator ali tetovažar? V SSKJ-ju in SP-ju ne najdem izraza. Odgovor: Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, ki velja za dopolnilo SSKJ, navaja besedo tetovator. To besedo bo vključevala tudi druga izdaja SSKJ, ki izide letos jeseni. Marko Snoj (januar 2014)
• zloženke
  49
  Topics
  49
  Posts

  

  Vprašanje: Rada bi samo preverila, ali razmišljam prav: socialna gerontologija (veda), torej socialnogerontološki model. Ali je možna še katera (glede na ta pomen) druga možnost? Odgovor: Tako je, iz besednih zvez tvorimo podredne zloženke, ki se zapišejo skupaj, torej socialnogerontološki model (podobno npr. socialnoekonomski iz besedne zveze socialna ekonomija). Druge možnosti, kjer bi se ta pomen ohranil, ni. Zapis z vezajem oz. tvorba priredne zloženke, torej socialno-gerontološki model, bi pomenil, da govorimo o modelu, ki je hkrati socialni in gerontološki. Podobno lahko tvorimo recimo priredno različico zgoraj navedenega pridevnika socialnoekonomski, torej socialno-ekonomski, a ima ta prav tako drugačen pomen. Več informacij o zloženkah lahko preberete tukaj. Urška Vranjek Ošlak (maj 2020)
• zloženke s kratično prvo sestavino
  9
  Topics
  9
  Posts

  

  Vprašanje: Prosim za pojasnilo, zakaj pišemo z vezajem C-vitaminski napitek (npr.)? Ali ni tudi tu črka sestavina levega prilastka kot v že obravnavanem primeru LRN turbulentni model (to mi je jasno in smiselno)? Odgovor: Ja, se strinjam z dodatkom. Torej takole: Primera C-vitaminski napitek in LRN turbulentni model skladenjsko nista primerljiva. Pri drugem kratica LRN modificira celotno besedno zvezo, ki ji sledi -- shematsko bi to lahko zapisali kot [LRN] [turbulentni model]. V prvem primeru pa gre za tvorjenko, ki je nastala po isti poti kot zloženke s številčnim prvim delom: popust, ki znaša 10 odstotkov = 10-odstotni popust napitek, ki vsebuje C vitamin = C-vitaminski napitek Vezaj med številčno oz. črkovno sestavino in drugim delom tvorjenke je tukaj utemeljen z enobesednostjo: 10-odstotni = desetodstotni C-vitaminski = cevitaminski β-laktamski (antibiotik) = betalaktamski Tina Lengar Verovnik (marec 2018)
• ženska oblika priimka
  10
  Topics
  10
  Posts

  

  Vprašanje: Katera je v slovenščini oblika priimka ruske nosilke, če je mož Nikita Tolstoj: Svetlana Tolstoj ali Svetlana Tolsta ali Svetlana Tolstaja? Odgovor: Najprej naj omenim, da je sicer zelo znana strokovnjakinja za slovansko etnolingvistiko, folkloristiko, dialektologijo, primerjalno leksikologijo in fonetiko slovanskih jezikov Svetlana Mihajlovna Tolstoj (rus. Svetlana Mihajlovna Tolstaja) vdova ruskega jezikoslovca in etnolingvista Nikite Iljiča Tolstoja, dopisnega člana SAZU. Priimek Tolstoj so v slovenščini v času življenja pisatelja Leva Tolstoja podomačevali v Tólsti (z rodilnikom Tólstega, v vseh primerih pa izgovorjeno [tolst-]), pozneje, približno v dvajsetih letih 20. stoletja (natančnejše podatke bi dobili z brskanjem po takratni slovenski publicistiki), so prevzeli rusko obliko Tolstoj (z rodilnikom Tolstoja), pri čemer pa v vseh slovenskih pravopisih, začenši s tistim iz leta 1935 do zadnjega, trenutno veljavnega, priimek zmotno naglašajo na prvem zlogu, čeprav za to ni nobenega racionalnega razloga. Zavedlo jih je morda to, da je bil v starejši podomačitvi priimek Tolsti seveda naglašen na prvem zlogu. Ruski priimki na -oj se v ruščini naglašajo na končnici, zato bi po zgledu Tolstój v slovenščini pač morali naglašati tudi Trubeckój, Kramskój, Blagój, Jarovój, Plohój ipd. Ruska ženska oblika Tolstája pri podomačevanju ne more priti v poštev, ker v slovenščini ruske pridevniške končnice -ij, -aja, -oje/-eje zamenjujemo z -i, -a, -o/-e, oblika Tolsta pa ne bi bila primerna, ker bi se s tem preveč oddaljili od moške oblike istega priimka. Tako nam ostane, da tako kot pri slovenskih priimkih tudi tega pustimo v moški obliki: Svetlana Tolstoj. Ni pa razloga, da bi maskulinizirali druge ruske ženske oblike priimkov, npr. Nablocka, Rjabova, Rižova, Vagapova, Žarova, Čurkina, Kurkina. Silvo Torkar (december 2014)
• ženska poimenovanja
  13
  Topics
  13
  Posts

  

  Vprašanje: Člani netopirskega društva sebe pogovorno imenujejo netopirci, pojavilo pa se je vprašanje, kakšna je ženska oblika imena netopirec. Prva misel je bil izraz netopirka, a ta beseda že poimenuje samico netopirja in bi zato lahko prišlo do zmede. Kakšni bi bili torej besedotvorno najustreznejši izrazi za preučevalce in preučevalke netopirjev? Netopirkinja, netopirjevka, netopirica –netopirjevec, netopirec? Odgovor: Kdor se ukvarja s preučevanjem rib in je strokovnjak zanje, se imenuje riboslovec; strokovnjak za ptiče se imenuje ptičeslovec, s tujko ornitolog, za strokovnjake za netopirje se je uveljavilo poimenovanje netopiroslovci, s tujko kiropterologi (angl. chiropterologist). V rabi najdemo le nekaj zapisov, ki bi pritrdili slovenski sopomenki, npr.: Bistven pečat ji je s svojim delom, raziskavami in opisi vrst dal biolog in netopiroslovec Primož Presetnik z ostalimi soavtorji. (revija Trdoživ, 2018) Zraven sedi netopiroslovec iz Španije … (Glej, netopir!, glasilo Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev, 2011) V ožjih krogih bodisi društev bodisi stroke se pogosto uveljavijo žargonizmi, preprostejša, krajša ali šaljiva poimenovanja: netopirec je očitno vaš naziv za ljubitelja netopirjev, zato ni nobenega razloga, da ga ne bi ohranili. Članici vašega društva lahko rečete kar netopirka oziroma kakor pač želite in ustreza kolegicam (četudi so poimenovane enako kot samice netopirjev). V premislek še o drugih predlogih: Netopirnica se razume bolj kot prostor, v katerem so netopirji. Če bi iskali povsem besedotvorno uravnoteženi poimenovalni možnosti, bi bila netopirjevec in netopirjevka najbolj prava, a je slednja tudi riba, kar ni ovira. Žensko z netopirskimi zanimanji lahko poimenujete tudi netopirica, ki pa med vsemi zapisanimi zaenkrat še ni razvila nobenega pomena. Manca Černivec, Helena Dobrovoljc, Tina Lengar Verovnik (november 2019) Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.
• ženska poimenovanja poklicev
  15
  Topics
  22
  Posts

  

  Vprašanje: Sprašujemo se, kakšen izraz se uporablja za poklic, ki se ukvarja s pogrebi. V sskj sem našla pogrebnik. Nisem pa našla ženske oblike. Kaj je bolj primerno pogrebec ali pogrebnik in kako poimenovati žensko obliko tega poklica? Odgovor: V slovarjih na portalu Fran tega feminativa res še ni, vendar pa je v sicer redki rabi v korpusu Gigafida 2.0 mogoče zaznati naraščanje pogostnosti pri besedi pogrebnica, ki se pojavlja v naslednjih kontekstih: Opravila je dopisni tečaj za pogrebnico. Tilli je pomagala opraviti pogrebnici še zadnji posel, nato je pohitela domov. Uživa v življenju in ne beži pred smrtjo,še zdaleč ne – je edina pogrebnica v Sloveniji. Naj opozorimo še na druge pomene te besede: V Slovarju slovenskega knjižnega jezika na portalu Fran najdete pogrebnico v pomenu 'ženska, ki je udeleženka pogreba' in 'pogrebna pesem'. V gradivu korpusov pa najdemo pogrebnico tudi v pomenu 'pogrebni ali poslovilni govor', npr.: Torej, predsednik nam je v pogrebnici očital, da delamo preveč napak, da smoprehitro zadovoljni, da nočemo sodelovati in participirati ter da premalo verjamemo v usodo in prehitro pademo na kolena. Če povzamemo: Za tistega, ki (poklicno) opravlja dela v zvezi s pokopavanjem, je najprimernejša oblika pogrebnik. Tej vzporedna oblika za žensko je pogrebnica. Kdor se udeleži pogreba, je pogrebec, ženska je pogrebka (SP 2001). Tudi če kaka ženska oblika (feminativ) v starejših slovarjih ni zapisana, jo kar pogumno tvorimo po ustaljenih vzorcih. Zanje nasploh je najbolj uporaben slovarski del Slovenskega pravopisa 2001, ki si jih je prizadeval navesti kar se da vse, tudi če so redke, vendar pa ravno samostalnika pogrebnik ipd. kot pokopavajočega ni navedel. Helena Dobrovoljc, Peter Weiss (september 2020)
• zloženke s številčno prvo sestavino
  5
  Topics
  5
  Posts

  

  Vprašanje: V odgovoru na vprašanje "Zloženke s števnikom: »dvoleten« nasproti »dveleten«" ste podali mnenje v zvezi z uporabo zloženk. Ne strinjam se z mnenjem. Trditev, da neka forma prevladuje, je povsem brezpredmetna, saj se zaradi nepravilne rabe izgublja pravi pomen in s tem slabi jezik. Konkretno, četvero- v sestavljankah vedno pomeni štiri različne dele, medtem ko štiri- vedno pomeni štiri enake dele. Primeroma, čevterokotnik pomeni geometrijski lik s štirimi različnimi koti, medtem ko je štirikotnik geometrijski lik s štirimi enakimi koti. Tozadevno razlago se zlahka najde v Splošnem tehniškem slovarju. Niti najmanjšega razloga ni, da bi se ukinilo tovrstno pojmovanje, zlasti pa ne s tezo o pogostosti uporabe. Podobnih besed, katerih pomen se kar izgublja, je še nekaj. Med njimi sta zanesljivo besedi nihče in nobeden, čeprav sem ravno na ti dve že prejel odgovor z vaše strani, a me nikakor ne prepriča. Tudi tu se pojavi razlaga o pogostosti uporabe in enakem pomenu besed. Pa temu ni tako, nekoč sta imeli besedi različen pomen in morali bi ju obdržali. Odgovor: Strokovna in nestrokovna raba enih in istih izrazov se pogosto razlikujeta. Sociologi na primer razlikujejo med izrazoma narod in nacija. Prvi pomeni 'skupino ljudi, ki ima skupno identiteteto, občutek pripadnosti', drugi pa 'družbeno-politično kategorijo naroda kot etnične skupine, oblikovane oz. povezane v državo' (po Wikipediji). Kljub temu pa SSKJ, ki je slovar splošnega jezika, izraza pomensko izenačuje ('skupnost ljudi, navadno na določenem ozemlju, ki so zgodovinsko, jezikovno, kulturno, gospodarsko povezani in imajo skupno zavest'); še več: izraz narod postavlja kot nadrejeno sopomenko (prevzetemu) izrazu nacija. Tudi pri štirikotnik in četverokotnik SSKJ ponuja identično razlago: 'lik, ki ima štiri kote'. Temu ustreza tudi prevladujoča raba v korpusnem gradivu, npr.: četverokotnik z enakimi stranicami in enakimi koti Kateri izmed narisanih štirikotnikov so pravokotniki? Pogosto se pojavlja tudi preneseni pomen enega oziroma drugega izraza, kjer različnost ali identičnost delov oziroma kotov sploh ni več relevantna. Npr.: Kakšno je torej danes razmerje moči v četverokotniku, ki ga sestavljajo ministrstvo za zdravstvo, zavarovalnica, zdravniško društvo in zbornica, če tokrat posebej ne omenjamo sindikalne organizacije Fides? Ljubezenski štirikotnik, ki preigrava grobost in krutost sodobnega sveta, bo zrežiral Vinko Möderndorfer. Tina Lengar Verovnik (maj 2019)
• vezalne zloženke
  1
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• priponsko obrazilo -ljiv
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• kratkopisne krajšave
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• tvorjenke z e ali i
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• imena z opuščajem
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• tvorjenke z e
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• besedna družina
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• manjšalnice
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• tvorjenke s krat
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• izrazi za barve
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• priponsko obrazilo -ci
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.