Podkategorije

• besedotvorne dvojnice
  

  14
  Teme
  14
  Objave

  

  
  Vprašanje:
  
  

  V pravopisu je zapis Kokrško sedlo, ne znam si ga razložiti, zato vas prosim za pomoč. Zakaj je prišlo zapisa pridevnika na ški in ne na ski? Tudi koča je poimenova Cojzova koča na Kokrskem sedlu.

  
  Odgovor:
  

  Če se v prešernovski maniri sprašujemo, ali prav se piše Kokrsko ali Kokrško sedlo, je to vprašanje, ki je povezano z več desetletij trajajočo normativno neenotnostjo, zato nanj ne moremo odgovoriti s črno-belim odgovorom oz. je treba odgovoru pridati pojasnilo.
  S hitrim pregledom vrstno pestrih besedil, ki so nastajala v različnih časovnih obdobjih, ugotovimo, da sta v preteklosti pojavljala oba zapisa, že samo pogled na planinske kažipote pa odkriva, da je dvojničnost zapisa v rabi tudi še danes.
  Pridevnik, ki ga izpeljujemo iz zemljepisnega imena Kokra (naselje pod Jezerskim in reka), ima dve različici, čeprav bi − upoštevajoč besedotvorna načela − pričakovali le eno. V pravopisnih pravilih (§ 977) v poglavju o tvorjenju pridevnikov preberemo, da podstavi (v našem primeru je to Kokr-) dodamo obrazilo -ski, če se podstava končuje na m, n, r, l, v, j, lj, nj, p, b, f, t in d. V SP v členu 986 pa je zapisano tudi, da nekaj primerov »ne gre po teh pravilih: Zagreb -- zagrebški [...]«.
  Pričakovali bi torej pridevnik kokrski, po zgledu zagrebški tudi kokrški, v zemljepisnih imenih s pridevnikom pa torej Kokrsko sedlo, Kokrska Kočna. Ta različica naj bi se po pričevanju domačinov uporabljala pred desetletji na vzhodnih pobočjih Grintovcev, v vaseh Bistriške doline. V rabi pa je tudi različica kokrški, ki se navadno v besedilih nanaša na reko Kokro (kokrški most, kokrški kanjon), pojavlja pa se tudi v imenih, kot je npr. Kokrški odred.
  V Slovenskem pravopisu 2001 sta v slovarskem sestavku Kokra (naselje pod Jezerskim) zapisani obe različici pridevnika, med njima je oznaka in, ki uvaja nekoliko manj navadno dvojnico:

  Kókra1 -e ž, zem. i. (ọ́) v ~i
  kókrški -a -o in kókrski -a -o (ọ́; ọ́)
  Kókrjan -a in Kókrčan -a m, preb. i. (ọ́; ọ́)
  Kókrjanka -e ž, preb. i. (ọ́)

  V slovarskem sestavku Kokra (reka) pa je zapisana le različica kokrški:

  Kókra2 -e ž, zem. i. (ọ́) |slovenska reka|
  kókrški -a -o (ọ́; ọ́)

  Slovenski pravopis 2001 v slovarskem sestavku obravnava tudi Kokrško sedlo in kodificira le ta zapis:
  Kókrško sêdlo -ega -a s, zem. i. (ọ̑ é) |preval v Kamniško-Savinjskih Alpah|: na ~em ~u

  Še v pravopisu iz leta 1962, ki je predhodnik aktualnega pravopisa, sta ime naselja in reke obravnavana v istem slovarskem geslu, kodificiran je zapis Kokrsko sedlo:

  Kokra -e ž |reka in kraj|, v ~i, kokrski -a -o: Kokrsko sedlo

  Ob tem kratkem orisu je omahovanje povsem razumljivo in smiselno vprašanje, zakaj je prišlo do spremembe kodifikacije med obema pravopisnima priročnikoma. Na to je zagotovo vplivala raba.
  Danes vam bodo planinci ter domačini z jezerskega in kamniškega konca povedali, da med njimi v govoru živi različica Kokrško sedlo, različica Kokrsko sedlo jim je tuja, čeprav je zapisana na zemljevidih Planinske zveze Slovenije (npr. na zemljevidu Kamniško-Savinjskih Alp iz leta 2002, katerega vir je Atlas Slovenije iz leta 1998), nekaterih planinskih kažipotih, tudi Cojzova koča na sedlu ima tablo, da je to koča na Kokrskem sedlu. V Registru zemljepisnih imen (REZI), ki ga pridobite pri Geodetski upravi RS, je zapis Kokrsko sedlo, vendar je treba opozoriti, da je REZI pravopisno nezanesljiv in ni referenčen (vsebuje npr. zapise Kamniške in Savinjske alpe namesto Kamniške in Savinjske Alpe ali Grintavec namesto Grintovec, kot je pravopisno ustrezno oz. dogovorjeno).
  Že pred izidom pravopisa 1962 sta bili v rabi obe različici, Slovenski pravopis 1962 je kodificiral različico Kokrsko sedlo, kar pa je najbrž tudi razlog, da je zapis te različice na zemljevidih, v planinski in drugi literaturi (sploh tisti, izdani pred letom 2001), posledično tudi na spletiščih gornikov (npr. Hribi.net: http://www.hribi.net) pogostejši od različice Kokrško sedlo. Ta je ves čas ostala živa v govoru, pri čemer ne smemo prezreti številnih zapisov, kar kaže, da niti pravopisni priročnik ne more na silo zajeziti in spremeniti toka že močno uveljavljene splošne rabe. To rabo je upošteval Slovenski pravopis 2001 in kodificiral različico Kokrško sedlo. Vendar tudi ta sprememba ni spremenila dvojničnosti rabe, še vedno se pojavljata obe različici. Zdi se, da se pišoči posamezniki in uredniki (npr. F. Malešič, S. Klinar: Tone Škarja – Po svoji sledi (2011)) vendarle bolj nagibajo k rešitvi, ki jo je predlagal zadnji pravopis, torej Kokrško sedlo.
  V SP v členu 986 piše tudi, da nekaj primerov »ne gre po teh pravilih: Zagreb -- zagrebški [...]«. Torej je tudi kokrški lahko izjema te vrste.

  Kako torej pisati?
  Navezujoč na uvod in prešernovsko spraševanje, ali se prav piše Kokrško ali Kokrsko sedlo, lahko rečemo, da je dvojničnost zapisa posledica sistemskega pristopa na eni strani in naslanjanju na rabo na drugi, pravopisni priročniki iz različnih časovnih obdobij pa neenotnosti niso odpravili. Pri presojanju pisnih dvojnic se je treba zavedati tudi izvora obeh različic in pomisliti na to, da je kodificirana oblika Kokrško sedlo tesno povezana s prevladujočo jezikovno rabo, medtem ko je v imenu Kokrsko sedlo sicer sistemsko tvorjen pridevnik, ki so ga uveljavljali stari priročniki, zato je še danes na večini planinskih zemljevidov.

  Manca Černivec, Helena Dobrovoljc (maj 2019)

• dvojna imena
  

  0
  Teme
  0
  Objave
  Ni novih objav.
• izpeljanke
  

  12
  Teme
  12
  Objave

  

  
  Vprašanje:
  
  
  Zanima me ali je pravilno zapisano predzvita / pred zvita struktura?
  
  Odgovor:
  

  Brez konteksta lahko sicer le ugibam, a najbrž gre za strukturo, ki se jo zvije predhodno oziroma vnaprej, tj. pred nekim drugim postopkom. V tem primeru je pridevnik predzvit izpeljanka iz glagola predzviti, ki je tudi sam tvorjen iz podstavne zveze 'predhodno zviti'. V slovarjih slovenskega jezika, npr. v SSKJ in SP 2001, najdemo še druge primere za sestavljenke, v katerih ima predponsko obrazilo pred- pomen 'poprej': taki so npr. samostalnika predpriprava in predizobrazba, glagola predgreti in prednaročiti ter pridevnik predpripravljen.

  Tina Lengar Verovnik (april 2017)

• moška poimenovanja živalskih vrst
  

  2
  Teme
  2
  Objave

  

  Vprašanje:

  Večinoma živali poimenujemo bodisi s samostalnikom moškega spola (morski pes, pav, komar ipd.) bodisi s samostalnikom ženskega spola (vešča, morska krava, mačka ipd.). V mnogih primerih se zdi preoblikovanje v nasprotni spol, s ćimer bi poimenovali samico ali samca iste živalske vrste, zelo zahtevno, zato se ga pogosto izogibamo.
  Zanima me, ali je sploh pravilno ˝na silo˝ preoblikovati imena nekaterih živali v nasprotni spol in ali obstaja priročnik oziroma slovar, zbirka ali karkoli podobnega, s čimer bi si lahko v takšnih primerih pomagali.

  
  Odgovor:

  Na vprašanje smo že odgovorili v odgovoru z naslovom: Poimenovanja živalskih vrst, samcev in samic

  Naj pojasnimo, da je v naših slovarjih, ki so objavljeni na portalu Fran), npr. v pravopisnem, ob moški/ženski obliki navedena tudi ženska/moška, če je bila v obdobju priprave pravopisnega slovarja (do 2001) evidentirana v rabi:

  páv -a m živ. (ȃ) rep ~a
  pávica -e in pavíca -e ž (ȃ; í)
  pávinja -e ž (ȃ) pavica

  Spolske pare lahko najdete tudi, če na slovarskem portalu Fran pri naprednem iskanju (zgoraj desno: http://www.fran.si/napredno) v polje "razlaga" vpišete besedo "samica" ali "samec"; pri tem naj bodo označeni splošni (lahko izbirate, kateri) in terminološki slovarji.

  Pri iskanju spolskih parov si je mogoče pomagati tudi s korpusom Gigafida, in sicer z iskanjem po seznamih s pomočjo zvezdice, npr. poizvedba "komar*" ponudi poleg samostalnika komar spodnje rezultate, od katerih sta dva mogoča feminativa, npr. komarica (za katero se izkaže, da je priimek banjaluškega nadškofa – v korpusu je ločevanje z veliko oz. malo zapisanih besed lahko problematično) in komarka, ki ustreza pomenski uvrstitvi 'samica komarja'.

  komar 6231
  Komar 1944
  komarček 976
  komarča 446
  Komarov 317
  Komarjev 224
  komarjev 207
  komarnik 184
  KOMAR 145
  komarčkov 70
  komaren 58
  komarov 39
  komarski 33
  komarno 27
  Komarova 25
  Komarica 24
  komarica 21 (Zgled: Posebej dolg je bil aplavz po nagovoru banjaluškega škofa Franje Komarice, ki je zbrane nagovoril tudi v slovenščini.)
  Komarom 20
  komarnica 20
  Komarčkov 18
  komarat 12
  komarčkovo 11
  komarač 10
  komarada 10
  komarče 9
  Komarek 9
  Komarnicki 8
  Komarovliptovsky 8
  komarac 8
  komarč 7
  Komarča 7
  Komarovski 7
  komarka 7 (Zgled: Deset več jih običajno povrže zajklja, 15 jih povrže mišja samica, 300 jajčec je oplojenih pri komarki, hišna muha izleže tisoč jajčec, sedem milijonov jajčec pa spusti v morje samica polenovke.)

  Helena Dobrovoljc, Domen Krvina (januar 2017)

• prebivalska imena
  

  16
  Teme
  16
  Objave

  

  
  Vprašanje:
  
  

  Zanima me kako se imenujejo prebivalci in prebivalke Krškega. In kako vaščani, vaščanke vasi po imenu Krka?

  
  Odgovor:
  

  Prebivalci Krškega, Krke (vasi v občini Ivančna Gorica) in Krške vasi v občini Ivančna Gorica se imenujejo Krčáni oz. Krčánke, prebivalci Krške vasi v občini Brežice pa Kŕčani oz. Kŕčanke. Stanovniška ali prebivalska imena za vse navedene kraje so enaka, ker so tvorjena s pripono -jan iz iste podstave Krka. Krajevni imeni Krško (po elipsi iz *Krško polje) in Krška vas sta izpeljani iz imena reke Krke s pridevniško pripono -ski, pripone pa (vsaj izvorno) ne sodelujejo pri tvorbi stanovniških imen. Podobno so tudi prebivalci Jezêrskega Jezerjáni in ne morda Jezêrščani.

  Silvo Torkar (junij 2018)

• pregibanje lastnih imen
  

  1
  Teme
  1
  Objave

  

  
  Vprašanje:
  
  Zanima me, zakaj pride pri tvorbi svojilnega pridevnika priimka Garcia do pisne podaljšave osnove z j (Garcijev; SP, člen 958).
  
  
  Odgovor:
  
  V odgovoru o podaljševanju osnove pri pridevnikih iz imen ženskega spola (Svojilni pridevniki iz ženskih imen: Maria) smo zapisali, da se pri tvorbi pridevnika ravnamo po množinskem rodilniku, npr.: A če bi obstajal srednjeveški rumeni tisk, ko so v Gradari suvereno vihrali prapori Zloglavov, Sforz in Borgij, bi imel»rumenci« izjemne bere na pretek. (Delo, 2008)

  Pri tem smo sledili pravilu v Slovenski slovnici Jožeta Toporišiča (2000: 196): »Priponsko obrazilo -in se dodaja podstavam ženskega spola; pred to obrazilo dodajamo j pri tistih samostalnikih, ki tak -j dobivajo tudi v rodilniku množine (in dvojine) (Klia – Klij, Klijin).«

  K prepričanju, da ne gre za pravilo, ki bi se nanašalo le na samostalnike/imena ženskega spola, nas utrjujeta dve pravopisni določili v pravilih (SP 2001):

  Določilo v členu 927, ki navaja nekoliko bolj posplošeno ugotovitev, da se v tvorjenki »pogosto pokaže glas j, ki ga v podstavi sicer ne pišemo ali pa ga pišemo le v posameznem sklonu: rádio : rádij- -ski > rádijski; Pía nasproti Píj- -in > Píjin (prim. rod. mn. Pij)«. Določilo v členu 926, ki navaja, da se pri tvorbi pridevnika iz samostalnika pogosto ravnamo po obliki za rodilnik.

  Pri imenih 2. moške sklanjatve, torej imenih, ki se končajo na -a in ki jih je mogoče sklanjati po obeh sklanjatveh – moški in ženski, je pred pridevniško obrazilo (uporabljamo pa izključno moško obrazilo -ov ali -ev, ženski -in je pri teh imenih sistemsko nesprejemljiv), mogoče vriniti j. Tako navaja tudi člen 258 v SP 2001:

  »Svojilni pridevniki na -ov/-ev imajo poleg domačih tudi ustrezna tuja lastna imena 2. moške sklanjatve: Strniša – Strnišev, Kaluža – Kalužev, Krleža – Krležev, Sterija – Sterijev, Goya – Goyev, García – Garcíjev, Šenoa – Šenoov (nepravilno Krležin, Sterijin itd.). «

  Poglejmo, kako je bila rešitev iz pravopisnih pravil izpeljana v slovarskem delu:

  (1) podaljšava z j

  Alásia -e in Alásia -a [alázija] Alásijev [alázijev]

  Crónia -e in Crónia -a [krónija] Crónijev [krónijev]

  De Glêria [de glêrija] De Glêrijev [de glêrijev]

  Míssia -e in Míssia -a [mísija] Míssijev [mísijev]

  Segôvia -e in Segôvia -a [segôvija] Segôvijev [segôvijev]

  (1a) podaljšava, ker je zvočnik j zapisan s črko i

  Gólia -e in Gólia -a [gólja] Góljev [góljev]

  (2) brez podaljšave z j, saj je izgovorna podstava ne dopušča -gia [-dža]

  Bórgia -e in Bórgia -a [bórdža] Bórgiev [bórdža]

  Tvorbo Garcia – Garcijev smo torej pojasnili. Vzporedno z našim odgovorom pri tvobi ženskih pridevniških oblik Svojilni pridevniki iz ženskih imen pa naj omenimo še, da sva avtorici odgovora predlagali, da se zaradi pogoste rabe zapisov brez j, torej Cia – Cijin/Ciin, Adria – Adrijin/Adriin, Tea – Tejin/Tein, dovoli tudi taka tvorba pridevnika, torej Garciev. Za zdaj je to le predlog, ki bo predstavljen Pravopisni komisiji pri SAZU.

  Helena Dobrovoljc (november 2015)

• prekrivanka
  

  1
  Teme
  1
  Objave

  

  
  Vprašanje:
  
  Ali je bolje pisati pilates joga ali pilatesjoga? Gre tako za elemente pilatesa kot joge.
  
  
  Odgovor:
  
  Vadba, ki združuje prvine pilatesa in joge, se z eno besedo imenuje kar jogalates. Beseda ni standardizirana in jo je verjetno treba obravnavati enako kot npr. izraz kočerja (kosilo večerja). Gre za posebno vrsto nesistemskih tvorjenk, t. i. prekrivank, ki nastajajo s sklapljanjem (neposredno iz govora).

  Če uporabimo zapis z obema osnovnima sestavinama, je odločitev zanj odvisna od pomena, ki ga želimo dati tvorjenki oz. zvezi:

  pilatesjoga: gre za jogo s prvinami pilatesa (podredno, tj. neenakovredno razmerje); pregibamo le drugo sestavino (ukvarja se s pilatesjogo); sestavin ne moremo zamenjati, saj bi se pri tem spremenil pomen, npr. jogapilates pomeni 'pilates s prvinami joge'; pilates joga: samostalnik pilates nastopa v vlogi nepregibnega pridevnika, ki opisuje jedrno samostalniško besedo (joga) glede na njeno lastnost (npr. 'joga, podobna pilatesu', 'joga vrste pilates'; *p/Pilatesova joga pa ne, ker je svojilni pridevnik rezerviran za poseben tip vadbe Josepha Huberta Pilatesa).

  Z zapisom pilates-joga bi sicer res sporočili bralcu, da gre za enakovredno prepletanje prvin joge in pilatesa (sestavini pilates in joga sta v prirednem razmerju bi ju lahko tudi poljubno zamenjali (ukvarja se z jogo-pilatesom). Takih tvorjenk ni tako malo, npr. bolničar-negovalec, akvarij-terarij, pri nogometu branilec-strelec. Če obe sestavini pregibamo (ukvarja se s pilatesom-jogo), jih moramo ločiti od t. i. »pravih« prirednih zloženk, ki ohranjajo prvo sestavino nesklonljivo. Aktualna pravopisna pravila takih tvorjenk še niso evidentirala, a zgledi kažejo, da je pri samostalniški priredni zvezi živa:

  V luči Einsteinove splošne relativnostne teorije pojem razdalje v prostoru-času izgubi smisel. Mariborskemu Akvariju-terariju, ki ga letno obišče približno 50.000 obiskovalcev, se obetajo boljši časi, saj naj bi se prihodnje leto selili v nove prostore.

  Po mnenju Irene Stramljič Breznik, članice Pravopisne komisije pri SAZU, bi večina uporabnikov v tem primeru uporabila priredno besedno zvezo (ukvarjam se s pilatesom in jogo), kar dokazuje tudi raba oz. korpusno gradivo, manj uporabnikov pa uporabi logiko tradicionalnih prirednih zloženk (ukvarjam se s pilates-jogo).

  Pomembno dejstvo v razpravi o zapisu teh besed pa je tudi, da sta zapisa narazen in z vezajem seveda pomenskorazlikovalna.

  Jezikovnim vprašanjem tega tipa bo treba v prihodnje posvetiti več pozornosti, saj sistem ne predvideva tovrstnih zapisov, raba pa izkazuje več takih besedotvorno-oblikoslovnih hibridov.

  Helena Dobrovoljc, Polona Gantar, Nataša Gliha Komac (maj 2014)

• predpona u- ali v-
  

  1
  Teme
  1
  Objave

  

  
  Vprašanje:
  
  Prosimo vas za pomoč pri uporabi besede »vmavčiti«- pisno, kar se izgovarja umaučiti. Pomeni pa, dati nekaj v mavec.

  Na naši Fakulteti, to je Zdravstvena fakulteta, imamo študijsko smer Laboratorijska zobna protetika, kjer študente učimo izdelave umetnih zob, enostavno rečeno. Pri tem delu pa moramo modele za izdelavo »vmaučiti« v artikulator (priprava,ki nadomesti čeljustni sklep). Sedaj sem ugotovil, da se v praksi v bistvu uporabljata oba izraza, tako »vmaučiti« in »umavčiti«. Želeli bi namreč, svoje strokovno izrazje malo popraviti in izboljšati, sploh pa dati pravilna navodila študentom, ki pripravljajo diplome. Ali pustimo, da se še naprej uporabljata oba izraza?

  Za pomoč in nasvet se Vam iskreno zahvaljujemo!

  Lep pozdrav, pred. Franc Rojko
  
  
  Odgovor:
  
  Vaše vprašanje sodi med tista, ki so že od nekdaj vznemirjala jezikoslovce. Ob urejanju zapisovalnih načel standardnega jezika je bilo v preteklosti podanih precej različnih predlogov, kako razlikovati med obema zapisovalnima načinoma. Zato je npr. Toporišič ob koncu prejšnjega stoletja predlagal, da bi morala biti v slovenskem pisnem jeziku raba predpon u- in v - večinoma dogovornega značaja (Toporišič 1998) in da bi bilo treba uvesti zapis z v- povsod, razen tam, kjer prihaja do že tradicionalno uveljavljenega (tudi pomenskega) razlikovanja v zapisu (npr. umesili so testo 'naredili so zmes' – semena so vmesili 'z mesenjem so spravili semena v testo').

  Vendar naši jezikovni priročniki vztrajajo pri doslednem pomenskem razlikovanju ob uporabi obeh predpon, npr. udrlo se mu je pod nogami 'zaradi teže spremeniti smer navpično navzdol' – vdrli so na tuje ozemlje 's silo prodreti kam'. Tako stališče izpričujejo tudi rešitve v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (in tudi Slovenskega pravopisa 2001).

  Ta način razmišljanja nam pri odločanju o enotnem zapisu ni prav v pomoč, saj ubesedovanje pomenov v jeziku, posebej v današnji tehnološki in informacijski dobi postaja vedno bolj zapleteno in abstraktno, kar pomeni, da ni vedno odraz realnih predstav ali konkretnega fizičnega izkustva. Pogosto se zaplete prav pri strokovni terminologiji, ko gre za opisovanje postopkov, kjer se zaradi različnih pogledov na isto predmetnost ali pojmovnost lahko pojavlja variantni zapis. Tak je vaš primer.

  Če pojmujemo mavec kot snov, s katero nekaj naredimo in je sestavni del narejenega, potem uporabljamo predpono v- (vmavčiti); podobno še vbetonirati, vmontirati, vlepiti. Tako smo mi tudi razumeli vašo razlago.

  Zapis umavčiti bi bil upravičen ob bolj abstraktni predstavi, torej tedaj, če bi mavec obravnavali kot končni izdelek, rezultat dejanja, kot npr. pepel pri upepeliti, telo pri utelesiti.

  Helena Dobrovoljc, Aleksandra Bizjak Končar (maj 2013)

• pridevnik na -evski ali -ovski
  

  1
  Teme
  1
  Objave

  

  
  Vprašanje:
  
  Kako pravilno poimenovati podzvrst narodno-zabavne glasbe, ki povzema izvajalsko tradicijo Ansambla bratov Avsenik, pri tem pa izvajalci niso Avseniki, ampak druge skupine. Je to Avsenikov slog ali avsenikovski slog narodno-zabavne glasbe?
  
  
  Odgovor:
  
  V podobnih primerih, tj. kadar se oblikuje nov umetnostni ali literarni slog, v izhodišču katerega je avtorski oz. osebni slog posameznika in je zato po njem novost tudi poimenovana, se najpogosteje zatečemo k tvorbi pridevnika z obrazilom -ovski/-evski, saj izraža pomen 'tak kot pri X', npr.:

  goethejevski – tak kot pri Goetheju; _heinejevski – tak kot pri Heineju; t_ako še: gandijevski, freudovski, kenedyjevski ... beatlovski/bitlovski, slakovski ...

  Včasih je obrazilo tudi -anski, npr, ničejanski, cankarjanski.

  V našem jeziku je pridevnik avsenikovski že izpričan, to dokazuje npr. besedilni korpus Gigafida z zgledi kot:

  Začel je kot klasični kvintet, kmalu pa sta se mu pridružila tudi pevka in pevec, tako da je nastal resnično pravi avsenikovski ansambel, ki odlično zaigra in zapoje večina starih in včasih že kar malce pozabljenih Avsenikovih napevov ...

  Iz zgleda je dobro razvidno tudi razmerje med obema pridevniškima oblikama.

  Helena Dobrovoljc (februar 2014)

• pridevnik na -ski
  

  12
  Teme
  12
  Objave

  

  
  Vprašanje:
  
  

  Zanima me, zakaj je pridevnik iz kraja San Diego sandiegovski, iz Santiaga pa santiaški.

  
  Odgovor:
  

  Pridevnika iz vprašanja nastopata v slovarskem delu Slovenskega pravopisa 2001 in res nista (bila) tvorjena vzporedno. Ko se je izdeloval ta slovar, je bilo za presojanje še veliko manj uporabnih virov, kot jih je dobri dve desetletji pozneje, primerjava izpeljank pa tudi ni bila tako dosledna, da bi se pokazalo neskladje med njimi. Današnja poizvedba bi kateremu koli krajevnemu imenu San Diego pripisala pridevnik sandiéški in kateremu koli krajevnemu imenu Santiago pridevnik santiáški, medtem ko sta daljši obliki sandiégovski in santiágovski rabljeni zelo redko, čeprav je bila prva od njiju zapisana v pravopisu. Moški prebivalski imeni, ki izhajata iz teh dveh krajevnih imen, sta Sandiéžan in Santiážan (moške oblike se v množini uporabljajo tudi za skupino vsaj enega moškega in več žensk, v dvojini tudi za moškega in žensko), ženski prebivalski imeni pa Sandiéžanka in Santiážanka.

  Obe španski osnovi, San Diego in Santiago, bi bili po slovensko zapisani kot Sveti Jakob.

  Peter Weiss (junij 2019)

• priponsko obrazilo -ijada
  

  1
  Teme
  1
  Objave

  

  
  Vprašanje:
  
  Kako zapisujemo imena prireditev tipa olimpijada, univerzijada ipd. ...
  
  
  Odgovor:
  
  V Slovenskem pravopisu 2001 najdete naslednje zapise:

  balkanijáda -e ž (ȃ) |športna prireditev| gimnazijáda -e ž (ȃ) |prireditev| olimpijáda -e ž (ȃ) tekmovati na olimpijadi spartakijáda -e ž (ȃ) |športna prireditev| univerzijáda -e ž (ȃ) |športna prireditev|

  V zadnjem času je takih izrazov več, razširili so se tudi na področja, ki niso povezana samo s športnimi prireditvami (ablimpijada, paraolimpijada; petelinijada), temveč tudi s tekmovanji v spretnostih (lesarijada), z razstavami cvetja (florijada), kulinariko (salamijada, bučarijada, bogračijada, golažijada, špardlijada) in drugim.

  Zapisujemo jih s podomačenim obrazilom -ijada (< iada). Začetni i obrazila se včasih tudi »obrusi«, kar je upravičeno, če bi bilo tvorjenko sicer težko izgovoriti (betecejada), pri besedah, kjer pa izgovorljivost ni otežena (mortadeljada, krompirjada, roštiljada), je zaradi sistemskosti in enotnosti priporočljivo uporabiti neokrnjeno obrazilo -ijada.

  Večina teh novih izrazov še ni standardiziranih.

  Helena Dobrovoljc (november 2014)

• priponsko obrazilo -ka
  

  1
  Teme
  1
  Objave

  

  
  Vprašanje:
  
  Zanima me, kako tvoriti pridevnike iz samostalnikov, ki se končajo na -ka: paprika – paprikin, papričin, paprični ...?
  
  
  Odgovor:
  
  Tvorba pridevnikov iz ženskih samostalnikov z obrazilom -ka je odvisna od vrste pridevnika, ki ga tvorimo oz. od pripadajočega priponskega obrazila.

  Svojilne pridevnike tvorimo z obrazilom -in, pri tem se korenski končni mehkonebni glasovi navadno ohranjajo (paprika – paprikina pečka, muha – muhino krilo, juha – juhin okus, žaga – žagin list). Res je, da tako tvorjeni pridevniki pogosto izražajo tudi vrstni pomen: grenivkin sok, paprikina omaka.

  Pravzaprav gre za (a) vrstno poimenovanje, kadar imamo zveze, ki označujejo hrano oz. vrsto jedi: v tem primeru sta bolj ali manj enakovredni obrazili ‑in in ‑ov: paprikina omaka, paprikova mezga, paprikova klobasa, za (b) svojilne pridevnike pa bi bilo ustreznejše obrazilo -in, torej: paprikine pečke, vendar pa je tvorba svojilnega pridevnika iz samostalnika paprika v besedilih zelo redko izkazana.

  Svojilni pridevnik papričin, ki ga navajate, je redkost, saj se taki svojilni pridevniki iz samostalnikov ženskega spola tvorijo navadno le tedaj, ko je končno obrazilo samostalnika -ica, npr. babica – babičin, kraljica – kraljičin ipd. Torej bi iz pridevniške oblike papričin prej rekonstruirali v slovenščini neobstoječo obliko *paprica. Le redke pojavitve v avtorsko ne dovolj razpršenem gradivu pričajo o uveljavitvi besednih zvez papričin razpršilec (= vrsta solzivca), papričin plin.

  Iz nekaterih samostalnikov tvorimo tudi vrstne pridevnike, pri čemer se mehkonebniki premenjujejo po palatalizacijskih vzorcih, npr. k s č: reka – rečna struga.

  Čeprav je bila taka pridevniška oblika papričen, kot bi jo tvorili iz samostalnika paprika, doslej evidentirana le v zbirki besedja, ki ni bilo sprejeto v Slovar slovenskega knjižnega jezika, in je zato slovenski priročniki standardnega jezika zato niso kodificirali, je njeno pojavljanje zlasti v dnevnem časopisju in spletnih besedilih vse pogostejše, njeno pojavljanje v terminoloških zvezah pa razlog za rabo določne oblike, npr.: paprična omaka.

  Helena Dobrovoljc, Polona Gantar (oktober 2013)

• priponsko obrazilo -ov ali -ev
  

  1
  Teme
  1
  Objave

  

  
  Vprašanje:
  
  Odgovorili ste že, kako se sklanja priimek Daneu (tudi Dreu), zanima pa me, kakšen je potem svojilni pridevnik? Daneuvov? Danevov? Po zgledu dachavski ...
  
  
  Odgovor:
  
  Pri imenu Daneu priporočamo tvorbo svojilnega pridevnika na -ov (ali -ev) iz pisne osnove in ne govorjene. Z obliko Daneuov tako ohranimo možnost rekonstrukcije imenovalnika (Daneu), hkrati pa potrjujemo sistemsko uveljavljen tvorbeni vzorec, da se črkovni sklopi ohranjajo pred obraziloma -ov in -ev. (Gl. Slovenski pravopis 2001, člen 957 in dalje.)

  Res je, da so ob posameznih primerih v Slovenskem pravopisu 2001 navedene dvojnice (npr. Leibnitz: Leibničev in Leibitzev, Cavazza: Cavačev in Cavazzev), vendar raba več kot deset let po izidu pravopisa kaže, da jih uporabniki niso sprejeli.

  In še to: tvorba svojilnih pridevnikov, tj. pridevnikom z obraziloma -ov/-ev poteka drugače kot tvorba pridevnikov z obrazilom -ski. (Gl. Slovenski pravopis 2001, člen 978 in dalje.)

  Aleksandra Bizjak Končar, Helena Dobrovoljc (november 2014)

• priredne zloženke
  

  5
  Teme
  5
  Objave

  

  
  Vprašanje:
  
  

  Je pravilen zapis narodno-zabavna ali narodnozabavna glasba? Prosim za utemeljitev.

  
  Odgovor:
  

  Čeprav je v Slovenskem pravopisu 2001 zloženka kodificirana kot priredna, torej zapisana z vezajem (narodno-zabavna glasba), je pomensko ustrezen zapis narodnozabavna glasba. Gre namreč za posebno zvrst glasbe, ki sicer črpa določene ideje iz ljudske glasbe oziroma je značilno ljudsko (etnično) obarvana, vendar ni preprosta mešanica oziroma združitev narodnega in zabavnega. To bi namreč pomenil zapis z vezajem: narodno-zabavni = 'narodni in zabavni'. Zapis skupaj pa je mogoče interpretirati kot 'nanašajoč se na narodno zabavo', kar sicer prav tako ni veren odraz tega, kar beseda danes pomeni, je pa zagotovo bliže izhodiščnemu pomenu.

  Tina Lengar Verovnik (julij 2019)

• sestavljenke
  

  5
  Teme
  5
  Objave

  

  
  Vprašanje:
  
  

  Za potrebe magistrskega dela sem izdelala predtest, ki so ga učenci pisali na začetku raziskave, podobnega pa so pisali tudi na koncu raziskave. Zanima me, ali je izraz potest ustrezen, ali kako bi ga morala poimenovati.

  
  Odgovor:
  

  Oba izraza sta tvorjeni besedi (sestavljenki), pišeta se torej skupaj. (O tem tudi v odgovoru: Predlog »na« in »pri«.)

  V korpusu splošne slovenščine Gigafida 2.0 so le štirje zgledi za izraz predtest in en zgled za izraz potest. Drugačna pa je slika v korpusu KAS (Korpus akademske slovenščine); zgledi tam kažejo na precejšnjo uveljavljenost obeh izrazov v strokovnih besedilih, npr.:

  Naloga 2 v potestu je narejena po istem principu kot tretja naloga v predtestu.

  Sestavljenke lahko, enako kot zloženke, v besedilu tudi pisno krajšamo, ko jih povezujemo z vezniki ali predlogi, in sicer s pomočjo vezaja:

  V empiričnem delu magistrskega dela smo v obeh razredih, kjer smo izvajali praktični del naloge, izpeljali pred- in potest.

  Preberite tudi odgovor: »Test« ali »preizkus« znanja?

  Tina Lengar Verovnik (julij 2019)

• svojilni pridevnik
  

  23
  Teme
  23
  Objave

  

  
  Vprašanje:
  
  

  Sinu je ime Fedja in me zanima, glede na to, da ime sklanjamo po prvi ženski sklanjatvi, ali je potem tudi svojilni pridevnik lahko Fedjin, ali je pri moškem spolu vedno pravilno Fedjev.

  
  Odgovor:
  

  Čeprav imena moškega spola na -a sklanjamo po 1. moški ali 2. moški sklanjatvi (slednja je enaka 1. ženski sklanjatvi), se svojilni pridevnik vedno tvori le z obrazilom -ov ali -ev.

  Torej:

  Že dolgo poznam Fedjo/Fedja.
  Kupil sem Fedjevo kolo.

  O izbirah priponskih obrazil si več lahko preberete v členu 956 pravopisnih pravil.

  Helena Dobrovoljc (september 2018)

• tvorba pridevnikov
  

  26
  Teme
  26
  Objave

  

  
  Vprašanje:
  
  

  Zanima me pravilen zapis zveze družbenokulturni center. Na spletu sem namreč zasledila različne – skupaj (podredna zloženka), z vezajem (priredna zloženka).

  
  Odgovor:
  

  Pravzaprav je lahko eno ali drugo, odvisno od pomena. Pa poglejmo.

  družbenokulturni center
  Podredna zloženka družbenokulturni je tvorjena iz besedne zveze družbena kultura, ki opisuje načine, kako "množice ustvarjajo sodobno kulturo" (vir). Izraz uporablja tudi Slovenski etnografski muzej, kjer z njim zajemajo različna področja, kot so npr. delo, komuniciranje, pravo, odnosi itd. Izraz družbenokulturni center bi tako pomenil organizacijo, ki se ukvarja s sodobno kulturo v najširšem smislu.

  družbeno-kulturni center
  Priredna zloženka družbeno-kulturni pomeni, da je nekaj hkrati družbeno in kulturno. V slovenskem okolju so pogosti kulturni, družbeni in drugi domovi/centri, ki predstavljajo prostor, kjer lahko posamezniki in skupine iz lokalnega okolja javno delujejo (npr. Družbeni dom Prevalje, Družbeni center Barje; Kulturni dom Nova Gorica, Kulturni dom Slovenj Gradec; Gasilsko-kulturni dom Mezgovci). Zato združevanje različnih poimenovanj za podobne ustanove ni nepričakovano.

  Več o zapisovanju prirednih in podrednih zloženk lahko preberete tukaj.

  Urška Vranjek Ošlak (junij 2018)

• vršilec dejanja
  

  2
  Teme
  2
  Objave

  

  
  Vprašanje:
  
  Kako poimenujemo človeka, ki dela tetovaže oz. tetovira? Ali je tetovator ali tetovažar? V SSKJ-ju in SP-ju ne najdem izraza.
  
  
  Odgovor:
  
  Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, ki velja za dopolnilo SSKJ, navaja besedo tetovator. To besedo bo vključevala tudi druga izdaja SSKJ, ki izide letos jeseni.

  Marko Snoj (januar 2014)

• zloženke
  

  44
  Teme
  44
  Objave

  

  
  Vprašanje:
  
  

  Kako se pravilno piše: kriminalistično obveščevalna dejavnost?

  Ali je mogoče pri navedeni zloženki upoštevati "pravilo", po katerem gre za "za priredno pridevniško zloženko" in na podlagi tega tudi uporabiti kot "pravilen" zapis kriminalistično-obveščevalna dejavnost (tj. z vezajem in podobno priredni zvezi dveh pridevnikov: obveščevalna IN varnostna služba = obveščevalno-varnostna služba"), na kar ste v preteklosti že podali izčrpno pojasnilo ?

  
  Odgovor:
  

  Tako je, gre za priredno zloženko kriminalistično-obveščevalen, nastalo iz zveze 'kriminalističen in obveščevalen'. Obe sestavini iz podstave zloženke se lahko ob besedi dejavnost (in seveda ob drugih) uporabljata tudi samostojno (zgledi so iz korpusa Gigafida 2.0):

  Zmanjkuje tudi denarja za obnovo voznega parka, zaščitne opreme, centra za tujce, kriminalistično dejavnost in drugo.
  Na začetku devetdesetih sem iskal diplomske naloge o obveščevalni dejavnosti na Višji šoli za notranje zadeve.

  In še zgled za rabo zloženke, ki hkrati delno pojasnjuje njen pomen:

  Kriminalistično-obveščevalna dejavnost je relativno nov koncept dela slovenske policije, ki temelji na evropskih praksah in je namenjena zbiranju, vrednotenju in analiziranju operativnih informacij za preprečevanje in zatiranje kriminalitete.

  Tina Lengar Verovnik (julij 2019)

• zloženke s kratično prvo sestavino
  

  9
  Teme
  9
  Objave

  

  
  Vprašanje:
  
  

  Prosim za pojasnilo, zakaj pišemo z vezajem C-vitaminski napitek (npr.)? Ali ni tudi tu črka sestavina levega prilastka kot v že obravnavanem primeru LRN turbulentni model (to mi je jasno in smiselno)?
  
  Odgovor:
  

  Ja, se strinjam z dodatkom. Torej takole:

  Primera C-vitaminski napitek in LRN turbulentni model skladenjsko nista primerljiva. Pri drugem kratica LRN modificira celotno besedno zvezo, ki ji sledi -- shematsko bi to lahko zapisali kot [LRN] [turbulentni model].

  V prvem primeru pa gre za tvorjenko, ki je nastala po isti poti kot zloženke s številčnim prvim delom:
  popust, ki znaša 10 odstotkov = 10-odstotni popust
  napitek, ki vsebuje C vitamin = C-vitaminski napitek

  Vezaj med številčno oz. črkovno sestavino in drugim delom tvorjenke je tukaj utemeljen z enobesednostjo:
  10-odstotni = desetodstotni
  C-vitaminski = cevitaminski
  β-laktamski (antibiotik) = betalaktamski

  Tina Lengar Verovnik (marec 2018)

• zloženke s številčno prvo sestavino
  

  5
  Teme
  5
  Objave

  

  
  Vprašanje:
  
  

  V odgovoru na vprašanje "Zloženke s števnikom: »dvoleten« nasproti »dveleten«" ste podali mnenje v zvezi z uporabo zloženk. Ne strinjam se z mnenjem. Trditev, da neka forma prevladuje, je povsem brezpredmetna, saj se zaradi nepravilne rabe izgublja pravi pomen in s tem slabi jezik.
  Konkretno, četvero- v sestavljankah vedno pomeni štiri različne dele, medtem ko štiri- vedno pomeni štiri enake dele. Primeroma, čevterokotnik pomeni geometrijski lik s štirimi različnimi koti, medtem ko je štirikotnik geometrijski lik s štirimi enakimi koti. Tozadevno razlago se zlahka najde v Splošnem tehniškem slovarju. Niti najmanjšega razloga ni, da bi se ukinilo tovrstno pojmovanje, zlasti pa ne s tezo o pogostosti uporabe.
  Podobnih besed, katerih pomen se kar izgublja, je še nekaj. Med njimi sta zanesljivo besedi nihče in nobeden, čeprav sem ravno na ti dve že prejel odgovor z vaše strani, a me nikakor ne prepriča. Tudi tu se pojavi razlaga o pogostosti uporabe in enakem pomenu besed. Pa temu ni tako, nekoč sta imeli besedi različen pomen in morali bi ju obdržali.

  
  Odgovor:
  

  Strokovna in nestrokovna raba enih in istih izrazov se pogosto razlikujeta. Sociologi na primer razlikujejo med izrazoma narod in nacija. Prvi pomeni 'skupino ljudi, ki ima skupno identiteteto, občutek pripadnosti', drugi pa 'družbeno-politično kategorijo naroda kot etnične skupine, oblikovane oz. povezane v državo' (po Wikipediji). Kljub temu pa SSKJ, ki je slovar splošnega jezika, izraza pomensko izenačuje ('skupnost ljudi, navadno na določenem ozemlju, ki so zgodovinsko, jezikovno, kulturno, gospodarsko povezani in imajo skupno zavest'); še več: izraz narod postavlja kot nadrejeno sopomenko (prevzetemu) izrazu nacija.

  Tudi pri štirikotnik in četverokotnik SSKJ ponuja identično razlago: 'lik, ki ima štiri kote'. Temu ustreza tudi prevladujoča raba v korpusnem gradivu, npr.:

  četverokotnik z enakimi stranicami in enakimi koti
  Kateri izmed narisanih štirikotnikov so pravokotniki?

  Pogosto se pojavlja tudi preneseni pomen enega oziroma drugega izraza, kjer različnost ali identičnost delov oziroma kotov sploh ni več relevantna. Npr.:

  Kakšno je torej danes razmerje moči v četverokotniku, ki ga sestavljajo ministrstvo za zdravstvo, zavarovalnica, zdravniško društvo in zbornica, če tokrat posebej ne omenjamo sindikalne organizacije Fides?
  Ljubezenski štirikotnik, ki preigrava grobost in krutost sodobnega sveta, bo zrežiral Vinko Möderndorfer.

  Tina Lengar Verovnik (maj 2019)

• ženska oblika priimka
  

  10
  Teme
  10
  Objave

  

  
  Vprašanje:
  
  Katera je v slovenščini oblika priimka ruske nosilke, če je mož Nikita Tolstoj: Svetlana Tolstoj ali Svetlana Tolsta ali Svetlana Tolstaja?
  
  
  Odgovor:
  
  Najprej naj omenim, da je sicer zelo znana strokovnjakinja za slovansko etnolingvistiko, folkloristiko, dialektologijo, primerjalno leksikologijo in fonetiko slovanskih jezikov Svetlana Mihajlovna Tolstoj (rus. Svetlana Mihajlovna Tolstaja) vdova ruskega jezikoslovca in etnolingvista Nikite Iljiča Tolstoja, dopisnega člana SAZU.

  Priimek Tolstoj so v slovenščini v času življenja pisatelja Leva Tolstoja podomačevali v Tólsti (z rodilnikom Tólstega, v vseh primerih pa izgovorjeno [tolst-]), pozneje, približno v dvajsetih letih 20. stoletja (natančnejše podatke bi dobili z brskanjem po takratni slovenski publicistiki), so prevzeli rusko obliko Tolstoj (z rodilnikom Tolstoja), pri čemer pa v vseh slovenskih pravopisih, začenši s tistim iz leta 1935 do zadnjega, trenutno veljavnega, priimek zmotno naglašajo na prvem zlogu, čeprav za to ni nobenega racionalnega razloga. Zavedlo jih je morda to, da je bil v starejši podomačitvi priimek Tolsti seveda naglašen na prvem zlogu. Ruski priimki na -oj se v ruščini naglašajo na končnici, zato bi po zgledu Tolstój v slovenščini pač morali naglašati tudi Trubeckój, Kramskój, Blagój, Jarovój, Plohój ipd.

  Ruska ženska oblika Tolstája pri podomačevanju ne more priti v poštev, ker v slovenščini ruske pridevniške končnice -ij, -aja, -oje/-eje zamenjujemo z -i, -a, -o/-e, oblika Tolsta pa ne bi bila primerna, ker bi se s tem preveč oddaljili od moške oblike istega priimka. Tako nam ostane, da tako kot pri slovenskih priimkih tudi tega pustimo v moški obliki: Svetlana Tolstoj.

  Ni pa razloga, da bi maskulinizirali druge ruske ženske oblike priimkov, npr. Nablocka, Rjabova, Rižova, Vagapova, Žarova, Čurkina, Kurkina.

  Silvo Torkar (december 2014)

• ženska poimenovanja
  

  11
  Teme
  11
  Objave

  

  
  Vprašanje:
  
  

  Kako bi se glasila ženska oblika beseda mislec?
  https://m.facebook.com/story.php?story_fbid=481580622356726&id=100015143769532

  
  Odgovor:
  

  Težavo pri tvorjenju ženske oblike za besedo mislec smo v Jezikovni svetovalnici že registrirali. Leta 2013 je bil podan naslednji odgovor: ženska oblika besede mislec, vendar pa glede na zelo aktualno temo ženskih poimenovanj lahko tudi v rabi v zadnjih petih letih opazimo marsikaj novega. Že takrat smo opozorili, da je besedotvorno najbolj ustrezna kandidatka beseda mislica, ki se sicer pomensko nanaša na bistroumno misel. V takrat dostopnih virih pomena za žensko obliko nismo našli, zato smo predstavili zasilno rešitev z uporabo moške oblike, ki zagotovo ni najboljša. Novejši viri (zgledi so iz korpusov slWaC in KAS) pa kažejo, da so jo nekateri jezikovni uporabniki že sprejeli:

  Hannah Arendt je mislica, od katere ne moremo niti deducirati nobenih zaključkov niti si pomagati s preprostimi analogijami.
  V tokratni Dlaki z jezika o dvojezični zbirki zapisov drzne mislice in aktivistke Elene Pečarič.

  Dodajamo še nekoliko daljši odlomek iz pogovora z Milico Antić Gaber, tudi iz korpusa slWaC:

  Spomnim se diskusij o seksizmu v jeziku v prvih letih, ko je začel delovati Urad za žensko politiko, in takrat so slovenisti skoraj znoreli, kaj zdaj delamo – a zdaj bomo pa pri vsaki zadevi imeli še žensko obliko, poglejte, kako je to grozno napisano... In potem sem za poskus to naredila v svoji knjigi iz doktorata – pri vsaki možni obliki sem uporabila žensko in moško obliko, če pa se mi je zdelo, da se približuje temu, čemur bi slavisti rekli nasilje v jeziku, sem pa uporabila nevtralno obliko. Kar pomeni, da to je mogoče, da se je treba samo preprosto navaditi. In da je treba dovoliti slovenskemu jeziku, ki je lep, nove izraze, nove oblike, recimo, tukaj so moje študentke, ki so pograbile besedo »mislica«. Torej ni samo mislec pojem, ampak tudi mislica – ženska, ki misli, je mislica. Ta izraz sem prvič uporabila v moji knjigi in potem sem kolegu, ki je bil slavist, rekla, kaj si on misli o tem izrazu, ampak ta slavist je bil očitno naklonjen tem zadevam in je rekel, uporabi jo. Ne rečem, da sem si jo prva drznila uporabit, ampak vidim, da se je kar lepo usedla v tem prostoru, in zdaj mislica ni več nič posebnega, 90, 91. leta pa je bilo to kar malo čudno.

  Sicer ni nič neobičajnega, da se za žensko obliko uveljavi enakopisnica ali enakoglasnica. Taki primeri so: lovka kot 'ženska, ki lovi' in 'gibljiv organ nekaterih nižje razvitih živali za lovljenje hrane, tipanje', podobno še drsalka, varovalka, v množini še kopalke ipd.
  Ko je besedotvorno ustrezna oblika potrjena in uveljavljena tudi v rabi, jo morajo zabeležiti tudi dobri slovarji.

  Helena Dobrovoljc, Mija MIchelizza (oktober 2018)

• ženska poimenovanja poklicev
  

  11
  Teme
  11
  Objave

  

  
  Vprašanje:
  
  

  Prosim za pomoč pri izbiri izraza za žensko nosilko generalske funkcije.

  
  Odgovor:
  

  Za nosilko najvišjega čina v kopenski vojski ali v letalstvu Slovar novejšega besedja in SSKJ2 navajata generalico in generalko, vendar pa generalke zaradi obremenjenosti zlasti s pomenom gledališke generalke, prek katere se je verjetno uveljavil tudi splošnejši preneseni pomen 'vaja, preizkus, tekmovanje pred čim pomembnim sploh', v rabi skoraj ne zasledimo. Generalica ima v besedilnem korpusu Gigafida 72 zadetkov, npr.:

  Generalica Claudia Kennedy ima 52 let in je ženska na najvišjem položaju v ameriški vojski, generalica z dvema zvezdicama, opravlja pa tudi zelo pomembne naloge.

  Najustreznejša ženska oblika generala je torej generalica.

  Mija MIchelizza (maj 2018)

  
  
  Dodatek uredništva (november 2018):

  Čeprav se v rabi pogosto pojavi več poimenovalnih možnosti pri iskanju ženskega para že uveljavljenemu moškemu (npr. pri dekan > dekanja, dekanica, dekanka), pa se pogosto zgodi, da se v stroki odločijo le za en termin. Kot povezavo zato objavljamo odgovor Sekcije za terminološke slovarje na Terminologišču, v katerem se izkazuje, da se stroka nagiba k izrazu generalka, kamor usmerja od generalinje (povezava: https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/svetovanje/generalka).