Subcategories

• besedotvorne dvojnice
  15
  Topics
  15
  Posts

  

  Vprašanje: Kateri pridevnik je pravilno uporabiti: tehniško ali tehnično risanje? Gre za ime učnega predmeta, kjer se študente izobražuje o pripravi tehniške (ali tehnične?) dokumentacije. Odgovor: O zanimivi delni pomenski prekrivnosti pridevnikov tehnični in tehniški smo pisali že na več mestih, npr. tukaj in tukaj. V navedenih odgovorih lahko preberemo naslednje: Poskusimo lahko tudi s primerjavo pridevnikov tehniški in tehnični, in sicer v prekrivnem pomenu, tj. nanašajoč se na tehniko. Po pregledu zgledov rabe v SSKJ oz. SSKJ 2 ter zadetkov v Gigafidi lahko sklenemo, da se pridevnik tehniški veže predvsem na samostalnike, ki poimenujejo oz. določajo vrsto (izobraževalne) ustanove, npr. tehniška šola, fakulteta, založba, gimnazija, tehniški muzej,tehniško izobraževanje, oz. vrsto izobraževanja na teh ustanovah, npr. tehniški poklici, sicer pa prevladuje pridevnik tehnični, npr. tehnični izdelki, tehnična pomoč, tehnična fizika ipd. Iz tega je mogoče sklepati, da je v besednih zvezah, po katerih sprašujete, prva izbira pridevnik tehnični, torej tehnično risanje in tehnična dokumentacija. Korpus Gigafida 2.0 kaže močno prevlado zvez tehnično risanje in tehnična dokumentacija: tehnično risanje: 122 pojavitev; tehniško risanje: 12 pojavitev; tehnična dokumentacija: 1274 pojavitev; tehniška domentacija: 14 pojavitev. To potrjujeta tako SSKJ2, ki v terminološkem gnezdu navaja tehnično risanje, kot tudi hitra spletna poizvedba – predmet z imenom Tehnična dokumentacija izvajajo npr. na Fakulteti za strojništvo UL. Čeprav sta tudi besedni zvezi tehniško risanje in tehniška dokumentacija mogoči in načeloma pravilni, pa raba kaže večjo ustaljenost besednih zvez s pridevnikom tehnični. Urška Vranjek Ošlak (maj 2020)
• dvojna imena
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• izpeljanke
  15
  Topics
  15
  Posts

  

  Vprašanje: Zanima me pravilna uporaba pridevnika, ki se na naša na tolkala. Torej, gre za tolkalni ali tolkalski orkester/festival/večer/kvartet/razred? Za tolkalno ali tolkalsko delavnico/kompozicijo/šolo? Da pa preverim še: pravilen izraz za osebo, ki igral tolkala, je tolkalec/tolkalka (in ne tolkalist, tolkalistka). Odgovor: V slovarjih knjižnega jezika (SSKJ 1970 in 2014, SP 2001) se za tistega, ki igra na tolkala, pojavlja le izraz tolkalec, pravopisni slovar uslovarja tudi pridevnik tolkalen (v zvezi tolkalna tehnika). Slovarji knjižnega jezika tu sledijo rabi v strokovnih krogih, ki je zajeta od leta 2014 tudi v Tolkalnem terminološkem slovarju (tiskana izdaja 2014, spletna izdaja 2016), po katerem lahko iščete tudi na portalu Fran in na spletišču Terminologišče. V njem je predstavljena le raba izrazov tolkalec in tolkalen. (Iz moškega spola tvorimo tudi predvidljivo obliko za ženski spol –tolkalka.) Pregled aktualne rabe sicer kaže na naraščanje izrazov tolkalski in tolkalist, ki ga najdete na Wikipediji, pa tudi v nekaterih strokovnih in poljudno strokovnih delih, npr. v šolskih učbenikih za glasbo, npr. Glasba danes in nekoč 6 (Učbenik za glasbeno vzgojo v 6. razredu osnovne šole, avt. Albinca Pesek). Slovnično, torej besedotvorno, tudi izraza tolkalist ne moremo zavreči ali celo označiti kot nepravilnega, še zlasti ker se pogosto pojavlja v naštevalnih nizih, v katerih pa je pogostnost tvorjenk z obrazilom -ist velika, npr. instrumentalist, čembalist, fagotist, oboist, pavkist ... Z zavedanjem, da je bilo v stroki že doseženo soglasje med variantami, je smiselno slediti uveljavljeni jezikovni praksi, zato priporočamo predvsem v strokovnih in poljudno strokovnih besedilih sledenje priporočilu terminološkega slovarja (tolkalec, tolkalka, tolkalen), saj se s tem zmanjšuje možnost nesporazumov ali zadreg. Kljub terminološkemu dogovoru pa pojavljajočih se besedotvornih dvojnic ne moremo razglasiti za nepravilne v splošni rabi. Helena Dobrovoljc (november 2020) Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.
• moška poimenovanja živalskih vrst
  2
  Topics
  2
  Posts

  

  Vprašanje: Večinoma živali poimenujemo bodisi s samostalnikom moškega spola (morski pes, pav, komar ipd.) bodisi s samostalnikom ženskega spola (vešča, morska krava, mačka ipd.). V mnogih primerih se zdi preoblikovanje v nasprotni spol, s ćimer bi poimenovali samico ali samca iste živalske vrste, zelo zahtevno, zato se ga pogosto izogibamo. Zanima me, ali je sploh pravilno ˝na silo˝ preoblikovati imena nekaterih živali v nasprotni spol in ali obstaja priročnik oziroma slovar, zbirka ali karkoli podobnega, s čimer bi si lahko v takšnih primerih pomagali. Odgovor: Na vprašanje smo že odgovorili v odgovoru z naslovom: Poimenovanja živalskih vrst, samcev in samic Naj pojasnimo, da je v naših slovarjih, ki so objavljeni na portalu Fran), npr. v pravopisnem, ob moški/ženski obliki navedena tudi ženska/moška, če je bila v obdobju priprave pravopisnega slovarja (do 2001) evidentirana v rabi: páv -a m živ. (ȃ) rep ~a pávica -e in pavíca -e ž (ȃ; í) pávinja -e ž (ȃ) pavica Spolske pare lahko najdete tudi, če na slovarskem portalu Fran pri naprednem iskanju (zgoraj desno: http://www.fran.si/napredno) v polje "razlaga" vpišete besedo "samica" ali "samec"; pri tem naj bodo označeni splošni (lahko izbirate, kateri) in terminološki slovarji. Pri iskanju spolskih parov si je mogoče pomagati tudi s korpusom Gigafida, in sicer z iskanjem po seznamih s pomočjo zvezdice, npr. poizvedba "komar*" ponudi poleg samostalnika komar spodnje rezultate, od katerih sta dva mogoča feminativa, npr. komarica (za katero se izkaže, da je priimek banjaluškega nadškofa – v korpusu je ločevanje z veliko oz. malo zapisanih besed lahko problematično) in komarka, ki ustreza pomenski uvrstitvi 'samica komarja'. komar 6231 Komar 1944 komarček 976 komarča 446 Komarov 317 Komarjev 224 komarjev 207 komarnik 184 KOMAR 145 komarčkov 70 komaren 58 komarov 39 komarski 33 komarno 27 Komarova 25 Komarica 24 komarica 21 (Zgled: Posebej dolg je bil aplavz po nagovoru banjaluškega škofa Franje Komarice, ki je zbrane nagovoril tudi v slovenščini.) Komarom 20 komarnica 20 Komarčkov 18 komarat 12 komarčkovo 11 komarač 10 komarada 10 komarče 9 Komarek 9 Komarnicki 8 Komarovliptovsky 8 komarac 8 komarč 7 Komarča 7 Komarovski 7 komarka 7 (Zgled: Deset več jih običajno povrže zajklja, 15 jih povrže mišja samica, 300 jajčec je oplojenih pri komarki, hišna muha izleže tisoč jajčec, sedem milijonov jajčec pa spusti v morje samica polenovke.) Helena Dobrovoljc, Domen Krvina (januar 2017)
• prebivalska imena
  16
  Topics
  16
  Posts

  

  Vprašanje: Zanima me kako se imenujejo prebivalci in prebivalke Krškega. In kako vaščani, vaščanke vasi po imenu Krka? Odgovor: Prebivalci Krškega, Krke (vasi v občini Ivančna Gorica) in Krške vasi v občini Ivančna Gorica se imenujejo Krčáni oz. Krčánke, prebivalci Krške vasi v občini Brežice pa Kŕčani oz. Kŕčanke. Stanovniška ali prebivalska imena za vse navedene kraje so enaka, ker so tvorjena s pripono -jan iz iste podstave Krka. Krajevni imeni Krško (po elipsi iz *Krško polje) in Krška vas sta izpeljani iz imena reke Krke s pridevniško pripono -ski, pripone pa (vsaj izvorno) ne sodelujejo pri tvorbi stanovniških imen. Podobno so tudi prebivalci Jezêrskega Jezerjáni in ne morda Jezêrščani. Silvo Torkar (junij 2018)
• pregibanje lastnih imen
  1
  Topics
  1
  Posts

  

  Vprašanje: Zanima me, zakaj pride pri tvorbi svojilnega pridevnika priimka Garcia do pisne podaljšave osnove z j (Garcijev; SP, člen 958). Odgovor: V odgovoru o podaljševanju osnove pri pridevnikih iz imen ženskega spola (Svojilni pridevniki iz ženskih imen: Maria) smo zapisali, da se pri tvorbi pridevnika ravnamo po množinskem rodilniku, npr.: A če bi obstajal srednjeveški rumeni tisk, ko so v Gradari suvereno vihrali prapori Zloglavov, Sforz in Borgij, bi imel»rumenci« izjemne bere na pretek. (Delo, 2008) Pri tem smo sledili pravilu v Slovenski slovnici Jožeta Toporišiča (2000: 196): »Priponsko obrazilo -in se dodaja podstavam ženskega spola; pred to obrazilo dodajamo j pri tistih samostalnikih, ki tak -j dobivajo tudi v rodilniku množine (in dvojine) (Klia – Klij, Klijin).« K prepričanju, da ne gre za pravilo, ki bi se nanašalo le na samostalnike/imena ženskega spola, nas utrjujeta dve pravopisni določili v pravilih (SP 2001): Določilo v členu 927, ki navaja nekoliko bolj posplošeno ugotovitev, da se v tvorjenki »pogosto pokaže glas j, ki ga v podstavi sicer ne pišemo ali pa ga pišemo le v posameznem sklonu: rádio : rádij- -ski > rádijski; Pía nasproti Píj- -in > Píjin (prim. rod. mn. Pij)«. Določilo v členu 926, ki navaja, da se pri tvorbi pridevnika iz samostalnika pogosto ravnamo po obliki za rodilnik. Pri imenih 2. moške sklanjatve, torej imenih, ki se končajo na -a in ki jih je mogoče sklanjati po obeh sklanjatveh – moški in ženski, je pred pridevniško obrazilo (uporabljamo pa izključno moško obrazilo -ov ali -ev, ženski -in je pri teh imenih sistemsko nesprejemljiv), mogoče vriniti j. Tako navaja tudi člen 258 v SP 2001: »Svojilni pridevniki na -ov/-ev imajo poleg domačih tudi ustrezna tuja lastna imena 2. moške sklanjatve: Strniša – Strnišev, Kaluža – Kalužev, Krleža – Krležev, Sterija – Sterijev, Goya – Goyev, García – Garcíjev, Šenoa – Šenoov (nepravilno Krležin, Sterijin itd.). « Poglejmo, kako je bila rešitev iz pravopisnih pravil izpeljana v slovarskem delu: (1) podaljšava z j Alásia -e in Alásia -a [alázija] Alásijev [alázijev] Crónia -e in Crónia -a [krónija] Crónijev [krónijev] De Glêria [de glêrija] De Glêrijev [de glêrijev] Míssia -e in Míssia -a [mísija] Míssijev [mísijev] Segôvia -e in Segôvia -a [segôvija] Segôvijev [segôvijev] (1a) podaljšava, ker je zvočnik j zapisan s črko i Gólia -e in Gólia -a [gólja] Góljev [góljev] (2) brez podaljšave z j, saj je izgovorna podstava ne dopušča -gia [-dža] Bórgia -e in Bórgia -a [bórdža] Bórgiev [bórdža] Tvorbo Garcia – Garcijev smo torej pojasnili. Vzporedno z našim odgovorom pri tvobi ženskih pridevniških oblik Svojilni pridevniki iz ženskih imen pa naj omenimo še, da sva avtorici odgovora predlagali, da se zaradi pogoste rabe zapisov brez j, torej Cia – Cijin/Ciin, Adria – Adrijin/Adriin, Tea – Tejin/Tein, dovoli tudi taka tvorba pridevnika, torej Garciev. Za zdaj je to le predlog, ki bo predstavljen Pravopisni komisiji pri SAZU. Helena Dobrovoljc (november 2015)
• prekrivanka
  5
  Topics
  5
  Posts

  

  Vprašanje: Zanima me, če je ustreznejše uporabiti besedo rondo ali krožišče. Kontekst besedila se nanaša na mestni rondo oziroma mestno krožišče. Kaj bi bilo primernejše? Odgovor: Beseda krožišče je po nastanku prekrivanka, nastala iz zveze krožno križišče. Beseda rondo je prevzeta in ima več pomenov. Kot je zapisano v SSKJ2, jo poznamo npr. tudi kot termin v glasbi (instrumentalna skladba), vrtnarstvu (cvetlična greda), literarni vedi (pesem s posebnim verznim zaporedjem), od leta 2014 pa je rondo uporabljen tudi v prometu. Izraz rondo (francosko rond v pomenu 'okrogel') se v drugih jezikih ni uveljavil v pomenu 'krožno križišče', zanj so razvili druge izraze: nem. Kreisverkehr, angl. roundabout, it. rotatoria, fr. rond-point, rondpoint (v Franciji in Kanadi); fr. une place ronde (v Belgiji), ali pa gre za neuradno, neformalno rabo, npr. v poljščini (uradno: pl. skrzyżowanie o ruchu okrężnym, tj. v pomenu 'križišče s krožnim gibanjem'). Katera je primernejša za rabo v knjižnem jeziku? Po SSKJ2 (2014) je v paru rondo – krožišče slednja nadrejena, tj. priporočljiva sopomenka, in sicer je razložena kot »križišče v obliki kroga z več uvozi in izvozi«. Napotek potrjuje tudi ustaljenost v gradivu, saj se v knjižnih besedilih precej pogosteje uporablja krožišče (7595) kot rondo (1826). Omenimo še eno izrazno možnost – krožno križišče. Izraz je bil evidentiran že v Slovarju novejšega besedja 2012), v katerem je bila pojasnjena tudi zveza krožno križišče: SNB (2011) króžniSSKJ -a -o prid. (ọ̄) króžno križíšče -ega -a s (ọ̄, í) križišče v obliki kroga z več uvozi in izvozi, v katerem promet poteka v nasprotni smeri urinega kazalca; krožišče, rondo: Voznika, ki je na obvoznico pripeljal iz krožnega križišča, je zaradi prevelike hitrosti zaneslo prek nasprotnega smernega vozišča Izraz je bil sprejet tudi v SSKJ2 (2014): SSKJ (2014) krožíšče -a s [...] križišče v obliki kroga z več uvozi in izvozi: preurediti križišče v petkrako dvopasovno krožišče; voziti po krožišču; v krožišču je zavil proti središču mesta; (iz)gradnja, ureditev krožišča; zastoj v krožišču / krožišče s pločnikom semaforji / krožišče z vodometom križíšče -a s [...] 1. prostor, kjer se križata, stikata navadno dve poti, cesti: opremiti križišče s semafori; [...] krožno križišče krožišče ♦ urb. deteljasto križišče križišče dveh prometno važnih cest na različnih nivojih, izpeljano v obliki deteljnega lista [...] 2. star. križpot1, križpotje: na križišču sredi vasi so se igrali otroci Opisni izraz krožno križišče je uporabljen v zakonodajih besedilih (npr. v Zakonu o pravilih cestnega prometa). Uporabo besedne zveze oz. opisnega izraza krožno križišče, in ne tvorjenke, utemeljujemo s tem, da zveza zagotavlja večjo razumljivost besedila in enopomenskost ter upošteva, da je beseda krožišče kot novost zadnjega desetletja morda laičnemu bralcu zakonodaje manj znana. Tej normi sledijo tudi v besedilih, ki jih pripravlja Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa, npr. Pravila vožnje na krožnem križišču. Pojavlja pa se tudi nov termin, tj. turbo krožna križišča, ki bi ga pojasnili kot veliko krožno križišče z nizkimi (betonskimi) pregradami. Največ težav voznikom povzročajo »turbo krožna križišča« Kanalizirana krožna križišča s spiralnim potekom prometnih tokov oziroma danes bolj poznana kot »turbo krožna križišča«, so v primerjavi s klasičnimi krožnimi križišči opremljena z nizkimi (betonskimi) pregradami, ki preprečujejo trke na kritičnih točkah. Razlog za pojav »turbo krožnih križišč« je v njihovi enostavnejši uporabi. Čeprav obstaja možnost, da bo moral voznik ob morebitno napačno izbranem uvozu zapustiti križišče na neželenem izvozu, so »turbo krožna križišča« enostavnejša za uporabnike, saj ne omogočajo menjave prometnih pasov, s tem pa se zmanjšuje število točk možnega trčenja. Helena Dobrovoljc (december 2020)
• predpona u- ali v-
  1
  Topics
  1
  Posts

  

  Vprašanje: Prosimo vas za pomoč pri uporabi besede »vmavčiti«- pisno, kar se izgovarja umaučiti. Pomeni pa, dati nekaj v mavec. Na naši Fakulteti, to je Zdravstvena fakulteta, imamo študijsko smer Laboratorijska zobna protetika, kjer študente učimo izdelave umetnih zob, enostavno rečeno. Pri tem delu pa moramo modele za izdelavo »vmaučiti« v artikulator (priprava,ki nadomesti čeljustni sklep). Sedaj sem ugotovil, da se v praksi v bistvu uporabljata oba izraza, tako »vmaučiti« in »umavčiti«. Želeli bi namreč, svoje strokovno izrazje malo popraviti in izboljšati, sploh pa dati pravilna navodila študentom, ki pripravljajo diplome. Ali pustimo, da se še naprej uporabljata oba izraza? Za pomoč in nasvet se Vam iskreno zahvaljujemo! Lep pozdrav, pred. Franc Rojko Odgovor: Vaše vprašanje sodi med tista, ki so že od nekdaj vznemirjala jezikoslovce. Ob urejanju zapisovalnih načel standardnega jezika je bilo v preteklosti podanih precej različnih predlogov, kako razlikovati med obema zapisovalnima načinoma. Zato je npr. Toporišič ob koncu prejšnjega stoletja predlagal, da bi morala biti v slovenskem pisnem jeziku raba predpon u- in v - večinoma dogovornega značaja (Toporišič 1998) in da bi bilo treba uvesti zapis z v- povsod, razen tam, kjer prihaja do že tradicionalno uveljavljenega (tudi pomenskega) razlikovanja v zapisu (npr. umesili so testo 'naredili so zmes' – semena so vmesili 'z mesenjem so spravili semena v testo'). Vendar naši jezikovni priročniki vztrajajo pri doslednem pomenskem razlikovanju ob uporabi obeh predpon, npr. udrlo se mu je pod nogami 'zaradi teže spremeniti smer navpično navzdol' – vdrli so na tuje ozemlje 's silo prodreti kam'. Tako stališče izpričujejo tudi rešitve v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (in tudi Slovenskega pravopisa 2001). Ta način razmišljanja nam pri odločanju o enotnem zapisu ni prav v pomoč, saj ubesedovanje pomenov v jeziku, posebej v današnji tehnološki in informacijski dobi postaja vedno bolj zapleteno in abstraktno, kar pomeni, da ni vedno odraz realnih predstav ali konkretnega fizičnega izkustva. Pogosto se zaplete prav pri strokovni terminologiji, ko gre za opisovanje postopkov, kjer se zaradi različnih pogledov na isto predmetnost ali pojmovnost lahko pojavlja variantni zapis. Tak je vaš primer. Če pojmujemo mavec kot snov, s katero nekaj naredimo in je sestavni del narejenega, potem uporabljamo predpono v- (vmavčiti); podobno še vbetonirati, vmontirati, vlepiti. Tako smo mi tudi razumeli vašo razlago. Zapis umavčiti bi bil upravičen ob bolj abstraktni predstavi, torej tedaj, če bi mavec obravnavali kot končni izdelek, rezultat dejanja, kot npr. pepel pri upepeliti, telo pri utelesiti. Helena Dobrovoljc, Aleksandra Bizjak Končar (maj 2013)
• pridevnik na -evski ali -ovski
  1
  Topics
  1
  Posts

  

  Vprašanje: Kako pravilno poimenovati podzvrst narodno-zabavne glasbe, ki povzema izvajalsko tradicijo Ansambla bratov Avsenik, pri tem pa izvajalci niso Avseniki, ampak druge skupine. Je to Avsenikov slog ali avsenikovski slog narodno-zabavne glasbe? Odgovor: V podobnih primerih, tj. kadar se oblikuje nov umetnostni ali literarni slog, v izhodišču katerega je avtorski oz. osebni slog posameznika in je zato po njem novost tudi poimenovana, se najpogosteje zatečemo k tvorbi pridevnika z obrazilom -ovski/-evski, saj izraža pomen 'tak kot pri X', npr.: goethejevski – tak kot pri Goetheju; _heinejevski – tak kot pri Heineju; t_ako še: gandijevski, freudovski, kenedyjevski ... beatlovski/bitlovski, slakovski ... Včasih je obrazilo tudi -anski, npr, ničejanski, cankarjanski. V našem jeziku je pridevnik avsenikovski že izpričan, to dokazuje npr. besedilni korpus Gigafida z zgledi kot: Začel je kot klasični kvintet, kmalu pa sta se mu pridružila tudi pevka in pevec, tako da je nastal resnično pravi avsenikovski ansambel, ki odlično zaigra in zapoje večina starih in včasih že kar malce pozabljenih Avsenikovih napevov ... Iz zgleda je dobro razvidno tudi razmerje med obema pridevniškima oblikama. Helena Dobrovoljc (februar 2014)
• pridevnik na -ski
  16
  Topics
  16
  Posts

  

  Vprašanje: Zanima me, katera oblika pridevnika je pravilna, tj. frascatijski ali frascatski? SPP: SPP 984 2. Če se podstava končuje na govorjeni samoglasnik (zapisan lahko tudi z več črkami), se pred -ski podaljša z j; morebitni nemi soglasnik za tem samoglasnikom odpade: Tahiti, rod. ed. Tahitija – tahitijski Torej frascatijski? Zanimivo, da te oblike praktično ni zaslediti: https://viri.cjvt.si/gigafida/Concordance/Search?Query=frascatski Odgovor: SP 2001 v členu 984 za tvorbo pridevnika iz samostalnika na -i res zapoveduje podaljšavo z j, saj se upošteva pravilo, da pri tvorbi pridevnikov na -ski daljšamo osnovo tam, kjer tako ravnamo tudi pri sklanjanju podstavnega imena, npr. Tahiti rod. Tahitija, pridevnik tahitijski. Vendar pa opomba pod razdelkom o tvorbi s priponskim obrazilom -ski (člen 986) opozarja na nekatere primere, ki ne ustrezajo opisanim smernicam. Za več informacij se zato ozremo v slovar SP 2001, kjer odkrijemo, da se (v skladu s pravilom) iz večine vključenih edninskih zemljepisnih imen moškega spola na -i tvori pridevnike s podaljšavo (npr. Bari – barijski, Brindisi – brindisijski, Rimini – riminijski, Tbilisi - tbilisijski), vendar ne iz vseh. Izjeme iz SP 2001 so naslednje. Nasprotno je iz slovarja SP 2001 mogoče razbrati, da se iz množinskih zemljepisnih imen moškega spola na -i (člen 984 zanje ne velja, saj pri pregibanju osnove ne daljšamo z j, kar velja tudi za tvorbo pridevnikov – Komori rod. Komorov, pridevnik komorski) pridevnike večinoma tvori brez podaljšave, npr. Aleuti – aleutski, Baleari – balearski, Dolomiti – dolomitski itd. Izjema v slovarju SP 2001 je ena: Maldivi – maldivijski. Navedene izjeme so lahko odraz rabe v času nastanka slovarskega dela SP 2001, vsekakor pa kažejo, da pravilo tvorbe pridevnikov iz samostalnikov na -i ni brezizjemno, npr. tam, kjer se je pridevnik brez podaljšave uveljavil že pred formalno kodifikacijo (npr. Tivoli – tivolski). Vzrok za nekonsistentnost v SP 2001 je lahko tudi v jezikovnem občutku, ki nas tu in tam (a v resnici redko) pusti na cedilu – čeprav tuja imena mest na -i navadno prevzemamo kot edninske samostalnike moškega spola, pa nam jezikovni občutek pravi, da bi prav lahko bila tudi množinska, od tega pa je posredno odvisna izbira jezikovnih sredstev pri tvorbi pridevnika. Podobno se dogaja pri določanju spola in števila ter posledično sklanjatvenega vzorca pri zemljepisnih imenih na -e, npr. Bariloche. Pridevnik frascatski, po katerem sprašujete, se pojavlja zlasti v kontekstu Frascatskega priročnika (angl. Frascati Manual) oz. v njem opisane frascatske klasifikacije oziroma standardizacije različnih vrst znanstvenih raziskav (FOS 2007 – Fields of Science). Frascatski priročnik je poimenovan po italijanskem mestu Frascati (rod. Frascatija), raba pridevnika frascatski pa je omejena na terminološke položaje. Iskanje po spletu poleg očitno prevladujočega in terminološko ustaljenega pridevnika brez podaljšave z j odkrije tudi rabo izraza frascatijska lestvica. Z vidika (ne)pravilnosti enega ali drugega je tako mogoče reči, da sta pravilna oba – pridevnik frascatijski s podaljšavo z j je pravilen zaradi pravopisnega pravila, ki tako določa, pridevnik frascatski pa se je v terminologiji že dodobra uveljavil, poleg tega pa se vede podobno kot zgoraj navedeni pridevniki, tvorjeni brez podaljšave. Še zanimivost: Nastajajoči pravopisni slovar ePravopis pri (tako edninskih kot množinskih) zemljepisnih imenih moškega spola na -i sledi usmeritvam SP 2001, hkrati pa v skladu z rabo na nekaterih mestih uvaja besedotvorne dvojnice – enakovredne tam, kjer je dodana dvojnica v rabi zelo pogosta ali celo pogostejša od že uslovarjene (Maldivi – maldivijski in maldivski), neenakovredne pa tam, kjer je dodana dvojnica sicer pogosta, a ne prevladujoča (Burundi – burundijski tudi burundski; Džibuti – džibutski tudi džibutijski). Če bi torej danes uslovarili ime mesta Frascati, bi iz njega tvorili pridevnik frascatijski z enakovredno dvojnico frascatski. Urška Vranjek Ošlak (november 2020)
• priponsko obrazilo -ijada
  1
  Topics
  1
  Posts

  

  Vprašanje: Kako zapisujemo imena prireditev tipa olimpijada, univerzijada ipd. ... Odgovor: V Slovenskem pravopisu 2001 najdete naslednje zapise: balkanijáda -e ž (ȃ) |športna prireditev| gimnazijáda -e ž (ȃ) |prireditev| olimpijáda -e ž (ȃ) tekmovati na olimpijadi spartakijáda -e ž (ȃ) |športna prireditev| univerzijáda -e ž (ȃ) |športna prireditev| V zadnjem času je takih izrazov več, razširili so se tudi na področja, ki niso povezana samo s športnimi prireditvami (ablimpijada, paraolimpijada; petelinijada), temveč tudi s tekmovanji v spretnostih (lesarijada), z razstavami cvetja (florijada), kulinariko (salamijada, bučarijada, bogračijada, golažijada, špardlijada) in drugim. Zapisujemo jih s podomačenim obrazilom -ijada (< iada). Začetni i obrazila se včasih tudi »obrusi«, kar je upravičeno, če bi bilo tvorjenko sicer težko izgovoriti (betecejada), pri besedah, kjer pa izgovorljivost ni otežena (mortadeljada, krompirjada, roštiljada), je zaradi sistemskosti in enotnosti priporočljivo uporabiti neokrnjeno obrazilo -ijada. Večina teh novih izrazov še ni standardiziranih. Helena Dobrovoljc (november 2014)
• priponsko obrazilo -ka
  1
  Topics
  1
  Posts

  

  Vprašanje: Zanima me, kako tvoriti pridevnike iz samostalnikov, ki se končajo na -ka: paprika – paprikin, papričin, paprični ...? Odgovor: Tvorba pridevnikov iz ženskih samostalnikov z obrazilom -ka je odvisna od vrste pridevnika, ki ga tvorimo oz. od pripadajočega priponskega obrazila. Svojilne pridevnike tvorimo z obrazilom -in, pri tem se korenski končni mehkonebni glasovi navadno ohranjajo (paprika – paprikina pečka, muha – muhino krilo, juha – juhin okus, žaga – žagin list). Res je, da tako tvorjeni pridevniki pogosto izražajo tudi vrstni pomen: grenivkin sok, paprikina omaka. Pravzaprav gre za (a) vrstno poimenovanje, kadar imamo zveze, ki označujejo hrano oz. vrsto jedi: v tem primeru sta bolj ali manj enakovredni obrazili ‑in in ‑ov: paprikina omaka, paprikova mezga, paprikova klobasa, za (b) svojilne pridevnike pa bi bilo ustreznejše obrazilo -in, torej: paprikine pečke, vendar pa je tvorba svojilnega pridevnika iz samostalnika paprika v besedilih zelo redko izkazana. Svojilni pridevnik papričin, ki ga navajate, je redkost, saj se taki svojilni pridevniki iz samostalnikov ženskega spola tvorijo navadno le tedaj, ko je končno obrazilo samostalnika -ica, npr. babica – babičin, kraljica – kraljičin ipd. Torej bi iz pridevniške oblike papričin prej rekonstruirali v slovenščini neobstoječo obliko *paprica. Le redke pojavitve v avtorsko ne dovolj razpršenem gradivu pričajo o uveljavitvi besednih zvez papričin razpršilec (= vrsta solzivca), papričin plin. Iz nekaterih samostalnikov tvorimo tudi vrstne pridevnike, pri čemer se mehkonebniki premenjujejo po palatalizacijskih vzorcih, npr. k s č: reka – rečna struga. Čeprav je bila taka pridevniška oblika papričen, kot bi jo tvorili iz samostalnika paprika, doslej evidentirana le v zbirki besedja, ki ni bilo sprejeto v Slovar slovenskega knjižnega jezika, in je zato slovenski priročniki standardnega jezika zato niso kodificirali, je njeno pojavljanje zlasti v dnevnem časopisju in spletnih besedilih vse pogostejše, njeno pojavljanje v terminoloških zvezah pa razlog za rabo določne oblike, npr.: paprična omaka. Helena Dobrovoljc, Polona Gantar (oktober 2013)
• priponsko obrazilo -ov ali -ev
  1
  Topics
  1
  Posts

  

  Vprašanje: Odgovorili ste že, kako se sklanja priimek Daneu (tudi Dreu), zanima pa me, kakšen je potem svojilni pridevnik? Daneuvov? Danevov? Po zgledu dachavski ... Odgovor: Pri imenu Daneu priporočamo tvorbo svojilnega pridevnika na -ov (ali -ev) iz pisne osnove in ne govorjene. Z obliko Daneuov tako ohranimo možnost rekonstrukcije imenovalnika (Daneu), hkrati pa potrjujemo sistemsko uveljavljen tvorbeni vzorec, da se črkovni sklopi ohranjajo pred obraziloma -ov in -ev. (Gl. Slovenski pravopis 2001, člen 957 in dalje.) Res je, da so ob posameznih primerih v Slovenskem pravopisu 2001 navedene dvojnice (npr. Leibnitz: Leibničev in Leibitzev, Cavazza: Cavačev in Cavazzev), vendar raba več kot deset let po izidu pravopisa kaže, da jih uporabniki niso sprejeli. In še to: tvorba svojilnih pridevnikov, tj. pridevnikom z obraziloma -ov/-ev poteka drugače kot tvorba pridevnikov z obrazilom -ski. (Gl. Slovenski pravopis 2001, člen 978 in dalje.) Aleksandra Bizjak Končar, Helena Dobrovoljc (november 2014)
• priredne zloženke
  7
  Topics
  7
  Posts

  

  Vprašanje: Zanima me kako pišemo besedno zvezo plesnogibalne urice. Skupaj, z vezajem ali narazen (plesnogibalne, plesno- gibalne ali plesno gibalne)? Odgovor: Ta vrsta vodenega gibanja za otroke se pravilno zapiše plesno-gibalne urice, saj gre za kombinacijo plesa in (drugega) gibanja (telovadbe). Pridevnik plesno-gibalni je v tem primeru priredna zloženka, ki se zapiše z vezajem. Več o prirednih zloženkah lahko preberete tukaj. Podobno se zapišejo tudi zveze plesno-gibalna terapija, plesno-gibalna predstava, plesno-gibalni terapevt itd. Da gre res za priredno zloženko, kaže tudi možnost obratnega navajanja sestavin, torej npr. gibalno-plesna terapija. Urška Vranjek Ošlak (marec 2020) Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.
• sestavljenke
  6
  Topics
  6
  Posts

  

  Vprašanje: Na spletu sem zasledil zapis ko-morbidnost ... https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/starejsi-od-60-let-ki-kazejo-blage-znake-novega-koronavirusa-bodo-testirani/518096 Ali je zapis z vezajem ustrezen in kaj natančno pomeni ta izraz? Odgovor: Izraz komorbidnost je besedotvorno prevzeta sestavljenka iz angleščine, ki jo v medicinski terminologiji, predstavljeni v Slovenskem medicinskem slovarju, pojasnjujejo v pomenu 'hkratno in nevzročno pojavljanje različnih bolezni'. Slovenska sopomenka je soobolevnost, a jo v medicinskem slovarju odsvetujejo najverjetneje zaradi uveljavljenosti termina komorbidnost v stroki. Za splošno rabo pa je povsem ustrezno uporabiti slovenščini bližjo ustreznico soobolevnost, ki se je razširila zlasti v času epidemije koronavirusne bolezni Še o zapisu z vezajem ... Slovenska ustreznica angleškemu predponskemu obrazilu ko.. je so.. in pomeni 'skupaj'. Za sestavljenke je značilno, da vsaka polnopomenska sestavina podstave (v tem primeru skupaj + oboleti) nastopi v tvorjenki kot samostojni morfem, ki je tudi naglašen. Sestavljenke (v nasprotju z angleščino) v slovenščini pišemo samo brez vezaja. V angleščini vezaj pišejo predvsem v britanski angleščini tudi zato, da nastalega niza oo kdo ne bi bral kot [u], npr. v co-operater. Tudi na spletni strani, ki jo navajate, so v tem času nepravilen zapis že popravili. Helena Dobrovoljc, Peter Weiss (april 2020)
• svojilni pridevnik
  28
  Topics
  28
  Posts

  

  Vprašanje: Zanima me, ali se svojilni pridevnik iz imena Vittorio tvori z j (po naslednjem zgledu iz SP: Mario - Marijev) ali brez te podaljšave (v SP sta npr. navedena Verrocchio – Verrocchiev in D'Annunzio – D'Annunziev). Odgovor: Svojilni pridevnik iz imen moškega spola tvorimo z obrazilom -ov, ki se pred glasovi c, j, č, š, ž in dž preglasi v -ev. Samoglasniški sklop -io (v imenih Mario, Vittorio, Dario, DiCaprio) izgovorimo kot [ijo], zato se končni o pred soglasnikom j preglasi v e, k temu nas usmerja tudi pravilo v SP 2001 (člen 957): SP 2001, § 957 Namesto -ov imamo -ev, če se podstava končuje na govorjeni c j č ž š dž. Svojilni pridevnik iz imena Vittorio [vitórijo] je torej Vittoriev [vitórijev]. Vendar pa iz imen na -io ne tvorimo le svojilnega pridevnika, temveč jih tudi pregibamo oz. sklanjamo. Tu pa dobimo v pravilih (SP 2001) nekoliko drugačen napotek. Preglas, ki se pri sklanjanju takih besed izrazi v orodniku ednine, rodilniku in dajalniku dvojine in množine ter orodniku dvojine, pri sklanjanju imen na končni -io, ki je izgovorjen kot [ijo], ni dosledno uresničen. V v členu 791 pravopisnih pravil SP 2001 lahko razberemo, da je pri besedah s končnim sklopom -io nepreglašena možnost ustaljena, a ni brezizjemna: SP 2001, § 791 Pri besedah s končajem -io (rádio [rádijo]) pišemo navadno -em: z radiem. To potrjuje tudi pravopisni slovar SP 2001, saj se pri nekaterih iztočnicah s pisnim -io in govorjenim [ijo] pojavlja možnost (1) pisne oblikoslovne dvojnice ob brezizjemnem govornem preglaševanju, pri drugih je na voljo (2) le preglašena možnost, pri tretji skupini (3) pa preglas sploh ni uveljavljen. (1) Dvojnica clío -a [klijo] m s -em/-om [em] tudi živ. (ȋ) |avtomobil| émbrio -a [ijo] m z -em/-om [em] (ẹ́; ẹ̑) zarodek; biol. kalček, klica kínostúdio -a [ijo] m s -em/-om [em] (ȋú) publ. snemalni studio Ontário -a [ijo] m z -em/-om [em] zem. i. (ȃ) |kanadska provinca|: v ~u rádio -a [ijo] m z -em/-om [em] (á; ȃ) kupiti ~; delati na ~u; pojm. biti po ~u povezan s pilotom; govoriti po ~u stêreostúdio -a [ijo] m s -em/-om [em] (ȇú) stereofonski studio (2) Le preglašena možnost ágio -a [ažijo] m z -em pojm. (ȃ) fin. ažio ávtorádio -a [ijo] m z -em (ȃȃ) teh. žarg. avtomobilski radijski sprejemnik Campofórmio -a [kampoformijo] m s -em zem. i. (ọ̑) |italijansko mesto|: v Campofomiu D'Annúnzio -a [danuncijo] m z -em oseb. i. (ȗ) |italijanski književnik in politik| D'Annúnziev -a -o (ȗ) Mário -a, °-ta [ijo] m z -em oseb. i. (ȃ) Márijev -a -o, °Máriotov -a -o (ȃ) Tókio -a [ijo] m s -em zem. i. (ọ̑) |glavno mesto Japonske|: v Tokiu Verrócchio -a [verokijo] m z -em oseb. i. (ọ̑) |italijanski slikar| Verrócchiev -a -o (ọ̑) (3) Le nepreglašena možnost brío -a [ijo] m, pojm. (ȋ) neobč. ognjevitost, živahnost fólio -a [ijo] m, pojm. (ọ́) biblio. |format knjige|; števn. postaviti ~ na knjižno polico pastíccio -a [ičo] m (ȋ) um. pólio -a [ijo] m, pojm. (ọ̑) zdrav. žarg. otroška paraliza Polisário -a [ijo] m, stvar. i. (á) |osvobodilno gibanje v nekdanji Španski Sahari| Río -a [ijo] m, zem. i. (ȋ) Rio de Janeiro sínhrostúdio -a tudi sínhro stúdio ~ -a m [ijo] (ȋú) film. žarg. sinhronizacijski studio trío -a [ijo] m (ȋ) klavirski trio; poud. ubran igralski trio |trojka| Kot je razvidno iz zgornjih skupin, so svojilni pridevniki (pri občnih besedah so sicer le redko uslovarjeni) vedno zapisani le s preglašenim obrazilom ev, soglasnik j, ki ga izgovorimo, pa ni zapisan. Mario – Marijev je izjema, najbrž zaradi vzporednice s slovenskim imenom Marijo. Aktualna raba tudi kaže, da se pisno preglas ne zaznamuje dosledno, npr. Gigafida 2.0, kar potrjuje že omenjeni napotek v členu 791 pravopisnih pravil. Temu morda botruje končni -o, ki vpliva na ohranitev zapisa z o. Ime Obrazilo -ov V GF 2.0 Obrazilo -ev V GF 2.0 Mario Mariev 110 Mariov 164 Vittorio Vittoriev 0 Vittoriev 0 DiCaprio DiCapriev 4 DiCapriov 34 Dario Dariev 7 Dariov 10 Antonio Antoniev 25 Antoniov 117 Silvio Silviev 2 Silviov 6 Svojilni pridevnik iz imena na pisani -io, ki se izgovori [ijo], se tvori z obrazilom -ev (Vittoriev), a tudi zapis z -ov (Vittoriov, po SP 2001 izgovorjen kot [vitórijev]) ni nepravilen, saj se preglas v pisavi pri teh imenih zaznamuje nedosledno in neobvezno. Raziskava, ali je res pri teh imenih preglas vedno tudi govorno uresničen, pa bi razkrila tudi, ali sta zapis in izgovor pri teh imenih bolj povezana. Že napotek, da napisani o izgovorimo kot e, je za slovenščino nenavaden. Helena Dobrovoljc (januar 2021) Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.
• tvorba pridevnikov
  36
  Topics
  36
  Posts

  

  Vprašanje: Zanima me tvorba pridevnika iz samostalnika deliberacija. Ne morem se odločiti med: deliberacijski in deliberativen. Odgovor: Besede deliberacija v slovarjih na portalu Fran še ni, korpusno gradivo pa kaže, da se jo v slovenščini (iz angleščine deliberation) uporablja predvsem v pomenu '(daljši, poglobljen) razmislek oz. razprava'. Iz besede deliberacija je mogoče tvoriti oba pridevnika, ki vas zanimata, torej tako z obrazilom -íven kot -ski (Toporišič, Slovenska slovnica, 2000, 197). Portal Fran nekoliko osvetli področje rabe pridevnikov deliberacijski in deliberativen – vsebuje namreč podatek o tem, da se v pravu uporablja izraz deliberacijski rok, v jezikoslovju pa izraz deliberativno vprašanje. V korpusih (korpus akademskih besedil KAS) se pogosteje pojavljajo besedne zveze s pridevnikom deliberativen, in sicer deliberativna demokracija (politologija), deliberativni forum (politologija), deliberativni model (politologija, mediji), deliberativno komuniciranje (komunikologija) itd. Besedne zveze s pridevnikom deliberacijski so redkejše, pojavi se npr. deliberacijski proces (sociologija, filozofija). Pridevnika deliberativen in deliberacijski sta torej za splošno rabo enakovredna, znotraj terminološke rabe pa sta vezana na tipično besedno okolje in področje, zato je primerni pridevnik nujno izbrati z mislijo na kontekst. Urška Vranjek Ošlak (januar 2021) Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.
• vršilec dejanja
  2
  Topics
  2
  Posts

  

  Vprašanje: Kako poimenujemo človeka, ki dela tetovaže oz. tetovira? Ali je tetovator ali tetovažar? V SSKJ-ju in SP-ju ne najdem izraza. Odgovor: Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, ki velja za dopolnilo SSKJ, navaja besedo tetovator. To besedo bo vključevala tudi druga izdaja SSKJ, ki izide letos jeseni. Marko Snoj (januar 2014)
• zloženke
  54
  Topics
  54
  Posts

  

  Vprašanje: Ali se besedna zveza mini serija piše skupaj ali narazen? Odgovor: Medtem ko je v SSKJ mini označen kot pridevnik, ki nastopa v funkciji t. i. pridevniškega prilastka ob samostalniškem jedru, tj. mini serija, mini krilo, pa je v nekaj let starejšem SP 2001 mini razumljen kot pridevnik le v t. i. predikativni rabi (Obleka je mini), kadar pa nastopa v prilastkovni (atributivni) rabi, pa je pojmovan kot prvi del podredne zloženke, saj se pogosto pojavlja zapisan tudi skupaj s samostalnikom (*minigolf). Ker je bila že ob nastajanju pravopisnih pravil SP 2001 (80. leta) ta dvojnost očitna, je bila dvojnična možnost zapisovanja vključena tudi v pravila, in sicer takole (člen 499): Skupaj ali narazen pišemo: 2. zloženke iz zveze pridevnika, ki se ne sklanja z glasovnimi končnicami, + samostalnika: brutoteža/bruto teža, minigolf/mini golf; kadar ne gre za zloženko, ampak za zvezo te vrste pridevnika + samostalnika, se take zveze seveda pišejo narazen: lila krilo, poceni blago, žal beseda. Pravopisna dvojnica se danes uresničuje v rabi, pri čemer se obe možnosti zapisa uresničujeta različno: (a) včasih povsem enakovredno (če sodimo po pogostnosti v korpusu Gigafida 2.0): miniserija (740) – mini serija (633) (b) prevladuje zapis skupaj: minibus (904) – mini bus (40) (c) pogosteje pa zapis narazen: minigolf (158) – mini golf (490) minibar (129) – mini bar (318) mini krilo (9017) – minikrilo (178) Omenimo še, da je tudi druga izdaja SSKJ (2014) ohranila normativno odločitev iz prve izdaje, zloženk s prvim delom mini ne pozna, zato v izdajo tudi niso bile vključene tiste zveze, ki so bile uslovarjene v Slovarju novejšega besedja (2012), npr. minibar. Pogovornost – knjižnost Med slovarjema SP 2001 in SSKJ (1970 in 2014) je tudi razlika v kvalificiranju, saj je pridevnik mini označen kot pogovoren, v pravopisnem slovarju pa se ta pogojna knjižnost oznaka ohranja, če gre za predikativno rabo (Lokal je prav mini), v nasprotju z zloženkami (oz. zvezami) z mini, ki so nevtralne v knjižnem jeziku (minigolf). Terminološko ozadje Pišete lahko torej tako miniserija kot mini serija, obe možnosti sta mogoči. Kot pa je mogoče razbrati iz napotkov v odgovoru o kriptovalutah, je tudi miniserija, prevzeta iz angleščine, pogosto zapisana skupaj. Opazujemo pa lahko tudi pomensko oziroma terminološko osamosvajanje izraza oziroma stalne zveze: namreč pri miniseriji pogosto ne gre le za »kratko serijo«, temveč za svoj žanr, za katerega je značilen vsebinski odmik od serije; pri serijah namreč velja, da so narejene z namenom, da bi se odvijale v nedogled, zato se njihovi liki tudi ne razvijajo, temveč ohranijo klišejski značaj, medtem ko imajo miniserije »opredeljen začetek, zaplet/sredino in konec (kot pri običajni predstavi ali romanu), ki omogoča, da se liki spreminjajo, dozorijo ali umrejo« (Miniseries. Museum of Broadcast Communication. Retrieved March 9, 2015). eSSKJ V eSSKJ iztočnica mini zaenkrat še ni narejena, sicer pa iz že uslovarjenega gradiva lahko sklepamo o uveljavljenosti obeh možnosti zapisa, ki bosta navedeni že v glavi, npr. minigolf in mini golf. Tudi sicer med ponazarjalnim gradivom v eSSKJ lahko zasledimo zapise neterminoloških zvez oziroma zvez iz splošnega jezika, pri katerih je izrazito poudarjena majhnost tudi z manjšalnimi oblikami samostalnikov, ki so jedro zveze: mini nogavičke – Lahko poskusite tudi s tako imenovanimi mini nogavičkami v obliki copatka. Obujete jih preko hlačnih nogavic. (Fran, geslo copatek) mini piškotki – Mini piškotki iz krhkega testa različnih oblik so ravno prav veliki za sladek grižljaj. (Fran, geslo piškotek) mini vlakec – Da smo si lahko ogledali čim večje površine, smo se po zavitih potkah in stezicah vozili z mini vlakcem. (Fran, geslo minivlakec) Helena Dobrovoljc, Nataša Gliha Komac (januar 2021) Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.
• zloženke s kratično prvo sestavino
  9
  Topics
  9
  Posts

  

  Vprašanje: Prosim za pojasnilo, zakaj pišemo z vezajem C-vitaminski napitek (npr.)? Ali ni tudi tu črka sestavina levega prilastka kot v že obravnavanem primeru LRN turbulentni model (to mi je jasno in smiselno)? Odgovor: Ja, se strinjam z dodatkom. Torej takole: Primera C-vitaminski napitek in LRN turbulentni model skladenjsko nista primerljiva. Pri drugem kratica LRN modificira celotno besedno zvezo, ki ji sledi -- shematsko bi to lahko zapisali kot [LRN] [turbulentni model]. V prvem primeru pa gre za tvorjenko, ki je nastala po isti poti kot zloženke s številčnim prvim delom: popust, ki znaša 10 odstotkov = 10-odstotni popust napitek, ki vsebuje C vitamin = C-vitaminski napitek Vezaj med številčno oz. črkovno sestavino in drugim delom tvorjenke je tukaj utemeljen z enobesednostjo: 10-odstotni = desetodstotni C-vitaminski = cevitaminski β-laktamski (antibiotik) = betalaktamski Tina Lengar Verovnik (marec 2018)
• ženska oblika priimka
  10
  Topics
  10
  Posts

  

  Vprašanje: Katera je v slovenščini oblika priimka ruske nosilke, če je mož Nikita Tolstoj: Svetlana Tolstoj ali Svetlana Tolsta ali Svetlana Tolstaja? Odgovor: Najprej naj omenim, da je sicer zelo znana strokovnjakinja za slovansko etnolingvistiko, folkloristiko, dialektologijo, primerjalno leksikologijo in fonetiko slovanskih jezikov Svetlana Mihajlovna Tolstoj (rus. Svetlana Mihajlovna Tolstaja) vdova ruskega jezikoslovca in etnolingvista Nikite Iljiča Tolstoja, dopisnega člana SAZU. Priimek Tolstoj so v slovenščini v času življenja pisatelja Leva Tolstoja podomačevali v Tólsti (z rodilnikom Tólstega, v vseh primerih pa izgovorjeno [tolst-]), pozneje, približno v dvajsetih letih 20. stoletja (natančnejše podatke bi dobili z brskanjem po takratni slovenski publicistiki), so prevzeli rusko obliko Tolstoj (z rodilnikom Tolstoja), pri čemer pa v vseh slovenskih pravopisih, začenši s tistim iz leta 1935 do zadnjega, trenutno veljavnega, priimek zmotno naglašajo na prvem zlogu, čeprav za to ni nobenega racionalnega razloga. Zavedlo jih je morda to, da je bil v starejši podomačitvi priimek Tolsti seveda naglašen na prvem zlogu. Ruski priimki na -oj se v ruščini naglašajo na končnici, zato bi po zgledu Tolstój v slovenščini pač morali naglašati tudi Trubeckój, Kramskój, Blagój, Jarovój, Plohój ipd. Ruska ženska oblika Tolstája pri podomačevanju ne more priti v poštev, ker v slovenščini ruske pridevniške končnice -ij, -aja, -oje/-eje zamenjujemo z -i, -a, -o/-e, oblika Tolsta pa ne bi bila primerna, ker bi se s tem preveč oddaljili od moške oblike istega priimka. Tako nam ostane, da tako kot pri slovenskih priimkih tudi tega pustimo v moški obliki: Svetlana Tolstoj. Ni pa razloga, da bi maskulinizirali druge ruske ženske oblike priimkov, npr. Nablocka, Rjabova, Rižova, Vagapova, Žarova, Čurkina, Kurkina. Silvo Torkar (december 2014)
• ženska poimenovanja
  15
  Topics
  15
  Posts

  

  Vprašanje: Iščem pravilno obliko ženske različice besede duh. Odgovor: Ženska oblika besede duh zaenkrat še ni uslovarjena, podroben pregled po korpusih pa izpričuje rabo naslednjih dveh možnosti: duhinja (4 pojavitve v 4 različnih virih, 3 v leposlovju) in duhica (2 pojavitvi, a v istem viru, tj. v reviji Stop iz l. 2005). Oba zadetka duhice izkazujeta ekspresivnost, pri čemer morda sklepamo, da gre za žensko obliko pomanjševalnice duhec. Pljučka je mlela svojo usodo med zobmi: »Mislim, da bom lep duh. Lepa duhinja. Shujšala bom in nohti mi bodo zrasli. Veš, da ljudem še po smrti rastejo nohti. Kaj si rekla, kaj bomo porabili?« (Peklenske počitnice, 1999) Mogoče pa zdaj prav njih vodi sveti duh, duhinja sveta, ta velika luč, drugačna od sveta in svetu tuja, tako kot so tudi oni tuji, narejena iz druge snovi, če je svetlobi mogoče reči snov. (Jakobove bukve, 2017) "Mirno kri, lassie," ji je pomežiknila moja (moja, res moja?) nova duhinja. (Čas kratke zgodbe, 1998) Hkrati so določene naloge narejene fantastično in četudi so skriptane, tresejo zadnjico. V glavi imam predvsem tisto, kjer v zapuščenem hotelu iščemo predmet duhinje, ki tamkaj blodi in nam otežuje napredovanje. (Joker, 2006) Le kateri mlad fant si ne bi želel imeti doma take brhke duhice, da bi ji kazal svoje čarovnije in ji izpolnil kakšno skrito željo? (Stop, 2005) Za izpeljevanje ženske oblike je sicer na voljo več različnih obrazil, a ta trenutek (sicer izjemno skromna) raba govori v prid duhinji, torej tvorbi z obrazilom -inja. Nataša Gliha Komac (januar 2021)
• ženska poimenovanja poklicev
  15
  Topics
  22
  Posts

  

  Vprašanje: Sprašujemo se, kakšen izraz se uporablja za poklic, ki se ukvarja s pogrebi. V sskj sem našla pogrebnik. Nisem pa našla ženske oblike. Kaj je bolj primerno pogrebec ali pogrebnik in kako poimenovati žensko obliko tega poklica? Odgovor: V slovarjih na portalu Fran tega feminativa res še ni, vendar pa je v sicer redki rabi v korpusu Gigafida 2.0 mogoče zaznati naraščanje pogostnosti pri besedi pogrebnica, ki se pojavlja v naslednjih kontekstih: Opravila je dopisni tečaj za pogrebnico. Tilli je pomagala opraviti pogrebnici še zadnji posel, nato je pohitela domov. Uživa v življenju in ne beži pred smrtjo,še zdaleč ne – je edina pogrebnica v Sloveniji. Naj opozorimo še na druge pomene te besede: V Slovarju slovenskega knjižnega jezika na portalu Fran najdete pogrebnico v pomenu 'ženska, ki je udeleženka pogreba' in 'pogrebna pesem'. V gradivu korpusov pa najdemo pogrebnico tudi v pomenu 'pogrebni ali poslovilni govor', npr.: Torej, predsednik nam je v pogrebnici očital, da delamo preveč napak, da smoprehitro zadovoljni, da nočemo sodelovati in participirati ter da premalo verjamemo v usodo in prehitro pademo na kolena. Če povzamemo: Za tistega, ki (poklicno) opravlja dela v zvezi s pokopavanjem, je najprimernejša oblika pogrebnik. Tej vzporedna oblika za žensko je pogrebnica. Kdor se udeleži pogreba, je pogrebec, ženska je pogrebka (SP 2001). Tudi če kaka ženska oblika (feminativ) v starejših slovarjih ni zapisana, jo kar pogumno tvorimo po ustaljenih vzorcih. Zanje nasploh je najbolj uporaben slovarski del Slovenskega pravopisa 2001, ki si jih je prizadeval navesti kar se da vse, tudi če so redke, vendar pa ravno samostalnika pogrebnik ipd. kot pokopavajočega ni navedel. Helena Dobrovoljc, Peter Weiss (september 2020)
• zloženke s številčno prvo sestavino
  6
  Topics
  6
  Posts

  

  Vprašanje: Naletela sem na članek, kjer je avtor uporabil dve obliki zapisa starosti. Prvič je to navedel tako - 70 letni gospod. Drugič pa je uporabil vezaj - tako 39-letni moški. Kaj je torej pravilni zapis in zakaj? Bi bilo ustrezno tudi, če bi izpisali števke? Se pravi sedemdesetletni gospod. Odgovor: Pravilen je zapis z vezajem (70-leten), kar lahko preberete v členu 521 Slovenskega pravopisa: Zloženke s številkami kot prvo sestavino pišemo z vezajem: 20-tonski, 30-basna (harmonika), 100-leten, 100-odstoten. Stični vezaj uporabljamo, ker gre za pridevniško tvorjenko, ki bi jo, če bi jo izpisali z besedo, napisali skupaj, torej sedemdesetleten. To je hkrati odgovor na vaše drugo vprašanje, saj je ustrezno tudi, če števko izpišete z besedo. Manca Černivec (januar 2021)
• vezalne zloženke
  1
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• priponsko obrazilo -ljiv
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• kratkopisne krajšave
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• tvorjenke z e ali i
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• imena z opuščajem
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• tvorjenke z e
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• besedna družina
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• manjšalnice
  1
  Topics
  1
  Posts

  

  Vprašanje: S kolegicami prevajalkami smo se danes znašle v dilemi glede pomanjševalnice za besedo slika. Prepričana sem bila, da se zaradi palatalizacije k spremeni v č in da je pravilna pomanjševalnica sličica, a smo kasneje v SSKJ našle obe možnosti, slikica in sličica. Zanima nas, če sta enakovredni, ali je mogoče katera le bolj pravilna od druge. Odgovor: Palatalizacija v slovenščini ni vedno obvezna glasovna premena – je pogosta, ne pa brezizjemna, o čemer je mogoče več prebrati v Slovenski slovnici (Toporišič 2000: 151). Premena po prvi palatalizaciji se zgodi, ko se glasovi k, g, h in c premenjujejo s č, ž, š in č, in sicer pred priponskimi obrazili na samoglasnika i in e ter mehki (tudi ničti) polglasnik. Te pripone so -ica, -ka, -ina, -ec, -ek, -ič, -e, -evje, -je in -tvo. Za tvorbo manjšalnic s priponskim obrazilom -ica navaja slovnica nekatere primere, kjer palatalizacija ni obvezna, obliki sta enakovredni (lahko pa se pomensko razlikujeta): roka – ročica (tudi rokica), noga – nožica (tudi nogica), streha – strešica (tudi strehica). Pri nekaterih drugih pa obstaja le manjšalnica z realizirano premeno, slovnica navaja primera stvarca – stvarčica in deklica – dekličica, pri katerih pa gre za tvorbo manjšalnice iz manjšalnice. Pri teh je premenjena oblika seveda edina pravilna. V slovarju Slovenskega pravopisa 2001 najdemo še nekatere druge primere, kjer sta premenjena in nepremenjena oblika enakovredni, npr. dlaka – dlakica, dlačica; smreka – smrečica, smrekica itd. Enakovrednost v osnovnem pomenu je mogoče ugotoviti s pomočjo primerjave slovarskih sestavkov za obe obliki, saj nobena od oblik ni nadrejena drugi, opaziti pa je mogoče nekatere pomenske razlike, med njimi zlasti terminološko rabo oblik s premeno, ki je oblike brez premene praviloma ne izkazujejo. SP 2001: nožíca -e ž (í) manjš.; ljubk. otroške ~e |noge|; |del šivalnega stroja| nôgica -e ž (ó) manjš. brcanje otroka z ~ami; ljubk. dekleta z lepimi ~ami |nogami| SSKJ2: nožíca -e ž (í) manjšalnica od noga: otrok je brcal z nožicami; drobne nožice / ekspr. izpod krila se je pokazala bela nožica / držal je metulja za nožice / čaša z visoko nožico del šivalnega stroja, ki pri šivanju drži blago: šivilja je spustila nožico ♦ zool. čeljustna nožica okončina pri rakih in pajkih, ki podaja hrano nôgica -e ž (ó) manjšalnica od noga: otrok je brcal z nogicami / ekspr. dekle ima lepe nogice SP 2001: ročíca -e ž (í) manjš. otrokova ~; poud. njene nežne ~e |roke| ~ sklopke; ~ za vklop in izklop; ~ pri plugu rôkica -e ž (ó) manjš. otrokove drobne ~e; otr. jesti s ta lepo ~o |z desno roko|; poud. njene lepe ~e |roke| SSKJ2: ročíca -e ž (í) manjšalnica od roka: otroci so od veselja krilili z ročicami / ekspr. še dolgo je videl njeno ročico, ki mu je mahala v pozdrav podolgovat, na enem koncu pritrjen del priprave, stroja, s katerim se sproži, uravnava delovanje te priprave, stroja: premaknil je ročico in vrata so se odprla; pritisniti na ročico izplakovalne priprave; ročica krmila / stikalna ročica // tak del, s katerim se kaj poganja, vrti: natakniti, odviti ročico pri mlinčku; hitro vrteti ročico; ročica lajne, mesoreznice / pogonska ročica // podolgovata priprava na gramofonu, ki omogoča drsenje gramofonske igle po gramofonski plošči: premakniti ročico na ploščo / gramofonska ročica nav. mn. vsak od dveh podolgovatih delov, nastavkov naprave za držanje, prijemanje: prijel je za ročice samokolnice in odpeljal; opirati se na ročice pri plugu agr. vsak od štirih količev, ki se vtaknejo v oplen, za oporo ob straneh voza: tesati ročice; nasaditi lojtrnice na ročice; zadnji ročici sta se zlomili ● knjiž. ročica kovčka ga je rezala v roko ročaj, roč; z ročico kaj dvigniti z vzvodom; ročica naslanjača naslonjalo za roke ♦ avt. menjalna ali prestavna ročica za spreminjanje položaja zobnikov v menjalniku; fiz. ročica (sile) razdalja med osjo telesa in premico sile, ki deluje nanj; grad. ročica krajši poševni tram, navadno v ostrešju, ki, uprt v pokončni tram, podpira vodoravnega; strojn. ročica del batnega stroja, ki veže ojnico z gredjo; teh. naravnalna, natična ročica; vrtn. listi in ročice rastline vitice rôkica -e ž (ó) manjšalnica od roka: otrokove drobne rokice / otr. jej s ta lepo rokico z desno roko / ekspr.: izpod širokih rokavov so se videle njene bele rokice; še po cesti se držita za rokice Če povzamemo: Obe manjšalnici, slikica in sličica, sta enakovredni in obe sta za rabo v knjižnem jeziku povsem sprejemljivi. Primerjava kolokabilnosti pa kaže tudi na prekrivnost zvez in iz zvez izhajajočih pomenov, npr. slikice/sličice nogometašev, slikice/sličice za pirhe. SSKJ (1970 in 2014) sicer opozarja na dvoje pomenskih razlik med obema izrazoma, ki ju potrjuje tudi sodobno korpusno gradivo: (a) v pomenu 'del filmskega traku z enim posnetkom', ki jo v gradivu opazimo še danes, saj je slikica precej redkeje rabljena v navedenem pomenu: Najpogostejši način animiranja danes je t. i. “določanje ključnih sličic” (kot bi lahko prevedli sicer angleški izraz “keyframing”). Pri resoluciji 320 × 240 in podatkovnem toku 50 Kb/s prikaže 15 sličic na sekundo. (b) v otroškem govoru naj bi pogosteje zasledili nepalatalizirano obliko – slikica. Urška Vranjek Ošlak, Helena Dobrovoljc, Alenka Jelovšek (november 2020) Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.
• tvorjenke s krat
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• izrazi za barve
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.
• priponsko obrazilo -ci
  0
  Topics
  0
  Posts
  No new posts.