Vprašanje:
S kolegicami prevajalkami smo se danes znašle v dilemi glede pomanjševalnice za besedo slika. Prepričana sem bila, da se zaradi palatalizacije k spremeni v č in da je pravilna pomanjševalnica sličica, a smo kasneje v SSKJ našle obe možnosti, slikica in sličica. Zanima nas, če sta enakovredni, ali je mogoče katera le bolj pravilna od druge.
Odgovor:
Palatalizacija v slovenščini ni vedno obvezna glasovna premena – je pogosta, ne pa brezizjemna, o čemer je mogoče več prebrati v Slovenski slovnici (Toporišič 2000: 151). Premena po prvi palatalizaciji se zgodi, ko se glasovi k, g, h in c premenjujejo s č, ž, š in č, in sicer pred priponskimi obrazili na samoglasnika i in e ter mehki (tudi ničti) polglasnik. Te pripone so -ica, -ka, -ina, -ec, -ek, -ič, -e, -evje, -je in -tvo. Za tvorbo manjšalnic s priponskim obrazilom -ica navaja slovnica nekatere primere, kjer palatalizacija ni obvezna, obliki sta enakovredni (lahko pa se pomensko razlikujeta): roka – ročica (tudi rokica), noga – nožica (tudi nogica), streha – strešica (tudi strehica). Pri nekaterih drugih pa obstaja le manjšalnica z realizirano premeno, slovnica navaja primera stvarca – stvarčica in deklica – dekličica, pri katerih pa gre za tvorbo manjšalnice iz manjšalnice. Pri teh je premenjena oblika seveda edina pravilna.
V slovarju Slovenskega pravopisa 2001 najdemo še nekatere druge primere, kjer sta premenjena in nepremenjena oblika enakovredni, npr. dlaka – dlakica, dlačica; smreka – smrečica, smrekica itd. Enakovrednost v osnovnem pomenu je mogoče ugotoviti s pomočjo primerjave slovarskih sestavkov za obe obliki, saj nobena od oblik ni nadrejena drugi, opaziti pa je mogoče nekatere pomenske razlike, med njimi zlasti terminološko rabo oblik s premeno, ki je oblike brez premene praviloma ne izkazujejo.
SP 2001:
nožíca -e ž (í) manjš.; ljubk. otroške ~e |noge|; |del šivalnega stroja|
nôgica -e ž (ó) manjš. brcanje otroka z ~ami; ljubk. dekleta z lepimi ~ami |nogami|
SSKJ2:
nožíca -e ž (í)
manjšalnica od noga: otrok je brcal z nožicami; drobne nožice / ekspr. izpod krila se je pokazala bela nožica / držal je metulja za nožice / čaša z visoko nožico
del šivalnega stroja, ki pri šivanju drži blago: šivilja je spustila nožico
♦ zool. čeljustna nožica okončina pri rakih in pajkih, ki podaja hrano
nôgica -e ž (ó)
manjšalnica od noga: otrok je brcal z nogicami / ekspr. dekle ima lepe nogice
SP 2001:
ročíca -e ž (í) manjš.
otrokova ~; poud. njene nežne ~e |roke|
~ sklopke; ~ za vklop in izklop; ~ pri plugu
rôkica -e ž (ó) manjš. otrokove drobne ~e; otr. jesti s ta lepo ~o |z desno roko|; poud. njene lepe ~e |roke|
SSKJ2:
ročíca -e ž (í)
manjšalnica od roka: otroci so od veselja krilili z ročicami / ekspr. še dolgo je videl njeno ročico, ki mu je mahala v pozdrav
podolgovat, na enem koncu pritrjen del priprave, stroja, s katerim se sproži, uravnava delovanje te priprave, stroja: premaknil je ročico in vrata so se odprla; pritisniti na ročico izplakovalne priprave; ročica krmila / stikalna ročica
// tak del, s katerim se kaj poganja, vrti: natakniti, odviti ročico pri mlinčku; hitro vrteti ročico; ročica lajne, mesoreznice / pogonska ročica
// podolgovata priprava na gramofonu, ki omogoča drsenje gramofonske igle po gramofonski plošči: premakniti ročico na ploščo / gramofonska ročica
nav. mn. vsak od dveh podolgovatih delov, nastavkov naprave za držanje, prijemanje: prijel je za ročice samokolnice in odpeljal; opirati se na ročice pri plugu
agr. vsak od štirih količev, ki se vtaknejo v oplen, za oporo ob straneh voza: tesati ročice; nasaditi lojtrnice na ročice; zadnji ročici sta se zlomili
● knjiž. ročica kovčka ga je rezala v roko ročaj, roč; z ročico kaj dvigniti z vzvodom; ročica naslanjača naslonjalo za roke
♦ avt. menjalna ali prestavna ročica za spreminjanje položaja zobnikov v menjalniku; fiz. ročica (sile) razdalja med osjo telesa in premico sile, ki deluje nanj; grad. ročica krajši poševni tram, navadno v ostrešju, ki, uprt v pokončni tram, podpira vodoravnega; strojn. ročica del batnega stroja, ki veže ojnico z gredjo; teh. naravnalna, natična ročica; vrtn. listi in ročice rastline vitice
rôkica -e ž (ó)
manjšalnica od roka: otrokove drobne rokice / otr. jej s ta lepo rokico z desno roko / ekspr.: izpod širokih rokavov so se videle njene bele rokice; še po cesti se držita za rokice
Če povzamemo:
Obe manjšalnici, slikica in sličica, sta enakovredni in obe sta za rabo v knjižnem jeziku povsem sprejemljivi. Primerjava kolokabilnosti pa kaže tudi na prekrivnost zvez in iz zvez izhajajočih pomenov, npr. slikice/sličice nogometašev, slikice/sličice za pirhe.
SSKJ (1970 in 2014) sicer opozarja na dvoje pomenskih razlik med obema izrazoma, ki ju potrjuje tudi sodobno korpusno gradivo:
(a) v pomenu 'del filmskega traku z enim posnetkom', ki jo v gradivu opazimo še danes, saj je slikica precej redkeje rabljena v navedenem pomenu:
Najpogostejši način animiranja danes je t. i. “določanje ključnih sličic” (kot bi lahko prevedli sicer angleški izraz “keyframing”).
Pri resoluciji 320 × 240 in podatkovnem toku 50 Kb/s prikaže 15 sličic na sekundo.
(b) v otroškem govoru naj bi pogosteje zasledili nepalatalizirano obliko – slikica.
Urška Vranjek Ošlak, Helena Dobrovoljc, Alenka Jelovšek (november 2020)
Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.