Ni novih objav.

Ni novih objav.

Ni novih objav.

Ni novih objav.

Vprašanje:

Katera je najdaljša slovenska beseda dandanes? Ali je še vedno dialéktičnomaterialístičen, kot pred leti?

Odgovor:

Pridevnik dialéktičnomaterialístičen je res najdaljša beseda, ki jo najdemo v različnih slovarjih knjižnega jezika na portalu Fran, in ima 26 črk.
Na Franu najdemo v terminoloških slovarjih tudi daljše besede, npr. pridevnik bísbenzíltétrahídroizokinolínski (alkaloíd), ki je iz Farmacevtskega slovarja in ima 31 črk.

Sicer pa so v korpusih knjižnojezikovnih besedil tudi daljše besede, večinoma zloženke in vrstilni števniki v neimenovalniški obliki:

devetnajstodevetinsedemdeseti (29 črk) devetnajstodevetinsedemdesetega (31 črk)

Omejitev na 26 črk je najverjetneje tista, pri kateri se znajde več besed, večinoma zloženk, npr.:

medicinskorehabilitacijski socialnokonstruktivističen družbenokonstruktivističen

Če v zavihek Seznam na spletišču korpusa Gigafida 2.0 vpitkate poljubno število vprašajev, boste dobili zanimive zadetke. (Vprašaj zamenjuje namreč en znak / eno črko v besedi.)

Helena Dobrovoljc (oktober 2022)

Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Celoviti servis za uporabnike slovenskega knjižnega jezika: Fran, Franček in Jezikovna svetovalnica, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Ni novih objav.

Ni novih objav.

Ni novih objav.

Vprašanje:

Kateri pridevnik je pravilno uporabiti: tehniško ali tehnično risanje?
Gre za ime učnega predmeta, kjer se študente izobražuje o pripravi tehniške (ali tehnične?) dokumentacije.

Odgovor:

O zanimivi delni pomenski prekrivnosti pridevnikov tehnični in tehniški smo pisali že na več mestih, npr. tukaj in tukaj. V navedenih odgovorih lahko preberemo naslednje:

Poskusimo lahko tudi s primerjavo pridevnikov tehniški in tehnični, in sicer v prekrivnem pomenu, tj. nanašajoč se na tehniko. Po pregledu zgledov rabe v SSKJ oz. SSKJ 2 ter zadetkov v Gigafidi lahko sklenemo, da se pridevnik tehniški veže predvsem na samostalnike, ki poimenujejo oz. določajo vrsto (izobraževalne) ustanove, npr. tehniška šola, fakulteta, založba, gimnazija, tehniški muzej,tehniško izobraževanje, oz. vrsto izobraževanja na teh ustanovah, npr. tehniški poklici, sicer pa prevladuje pridevnik tehnični, npr. tehnični izdelki, tehnična pomoč, tehnična fizika ipd.

Iz tega je mogoče sklepati, da je v besednih zvezah, po katerih sprašujete, prva izbira pridevnik tehnični, torej tehnično risanje in tehnična dokumentacija. Korpus Gigafida 2.0 kaže močno prevlado zvez tehnično risanje in tehnična dokumentacija:

tehnično risanje: 122 pojavitev; tehniško risanje: 12 pojavitev; tehnična dokumentacija: 1274 pojavitev; tehniška domentacija: 14 pojavitev.

To potrjujeta tako SSKJ2, ki v terminološkem gnezdu navaja tehnično risanje, kot tudi hitra spletna poizvedba – predmet z imenom Tehnična dokumentacija izvajajo npr. na Fakulteti za strojništvo UL. Čeprav sta tudi besedni zvezi tehniško risanje in tehniška dokumentacija mogoči in načeloma pravilni, pa raba kaže večjo ustaljenost besednih zvez s pridevnikom tehnični.

Urška Vranjek Ošlak (maj 2020)

Vprašanje:

V zadnjem času sem zasledil nekaj novic o uporabi velikih začetnic, oziroma o spremembi slovničnih pravil s tega področja. Na eni od spletnih strani sem kot vzorčni primer zasledil prav ime naselja, kjer živim že več kot petdeset let. Iz tega sledi, da so moja šolska leta, ko smo »se učili« kaj se piše v veliko začetnico in kaj z malo že preteklost. Zato se v naprej opravičujem, če bom s svojim pisanjem »udaril mimo«.
Gre za naselje Pri cerkvi-Struge. Odkar pomnim, smo ime naselja pisali kot sem navedel v prejšnjem stavku, torej »cerkvi« z malo začetnico. Naselje dejansko leži v neposredni bližini farne cerkve, dodatek Struge pa naj bi dobilo zato, ker je naselij z imenom Pri cerkvi v Sloveniji več. Logično je (vsaj meni), da se cerkev, kot objekt, piše z malo začetnico. Po kakšni logiki se torej v imenu naše vasi »cerkvi« piše z veliko? Kot sem dejal, gre tu za objekt s kamnitimi zidovi, lesenim ostrešjem, glinasto kritino, oziroma bakreno kritino, s katero je pokrita streha zvonika. Če bi cerkev smatrali kot institucijo, npr. Rimokatoliško cerkev, bi pisanje »cerkev« z veliko začetnico še razumel, tako pa mi je zadeva v primeru moje vasi, pisanje »cerkvi« z veliko začetnico povsem nelogična. Tudi omenjena uporaba v zvezi cerkve kot institucije se na spletu pojavlja enkrat z veliko začetnico (https://katoliska-cerkev.si), v naslednjem primeru (https://sl.wikipedija.org), pa je cerkev napisana z malo začetnico. Pa naj razume, kdor more.
Ko že pišem, naj omenim še eno cvetko, ki je po mojem mnenju vredna nekaj besed, se pa ne nanaša na problem uporabe velike ali male začetnice, temveč na uporabo lastnega imena kot takega.
Kot je razvidno iz imena naše vasi prihajam iz Strug. Na zemljevidih oz. kartah je ta dolina omenjena kot Struška dolina oziroma Struge. Prebivalci se imenujemo Stružanci. V Struški dolini oz. Strugah (~ 420 m. n. v.) se nahaja 10 vasi s tem da je res, da se naselje Tisovec, ki upravno spada v Struge, ne nahaja v dolini, temveč na cca 4 km oddaljeni planoti z nadmorsko višino ~ 570 m. n. v..
Zakaj to omenjam. Ko smo (ko sem bil še zaposlen na Občini Dobrepolje) želeli postaviti krajevne table ali cestne smerokaze z napisom Struge, nam pristojni na DRSC tega niso dovolili, češ, ime Struge ne obstaja. Drugi primer (bilo jih je še več) je (ne)uporaba krajevnega imena Struge ob poplavi leta 2010. Ni bilo novinarja, da bi pogledal zemljevid in napisal ali poročal korektno o lokaciji poplave. Omenjali so vse, razen Strug niso omenili. Opravičujem se vam, da sem vas obremenil z zadnjim odstavkom. Verjeto se vas res ne tiče, vendar je po eni strani čudno, da se uradna zemljepisna imena ne smejo uporabljati povsod.
Glede zapisa imena naselja, v katerem živim, vas pa le prosim za vaše strokovno mnenje.

Odgovor:

O tem naselbinskem imenu smo v svetovalnici že pisali v odgovoru Sklanjanje dvojnih imen krajev: »Hrib - Loški Potok« in »Pri Cerkvi - Struge«. Tam lahko preberete, da gre za dvojno ime, ki ga pišemo z nestičnim vezajem. Poleg tega je v navedenem odgovoru zapisano tudi tole:

Precej bolj naravno bi bilo imena v drugi skupini (b) pisati s predlogom, ki določa natančno lokacijo oz. razmerje naselbine do drugega dela imena Pri Cerkvi v Strugah in Hrib v Loškem potoku (= v dolini).

Vas pa zanima razlog za pisanje vseh sestavin imena Pri Cerkvi - Struge z veliko začetnico. Po veljavnem pravopisu (člen 70) pišemo vse sestavine naselbinskih imen (torej imen mest, vasi, trgov in zaselkov) z veliko začetnico, izjema so le neprvi predlogi (npr. Most na Soči) in samostalniki mesto, trg, vas (vesca), selo (sela, selce), naselje, če ne stojijo na začetku imena (npr. Novo mesto).
Zaradi tega pravila pišemo z veliko začetnico tudi vse sestavine naselbinskega imena Pri Cerkvi - Struge. Ne gre torej za to, da bi bilo treba drugo sestavino pisati z veliko začetnico iz kakega drugega razloga – preprosto se pri zapisovanju zemljepisnih imen v slovenščini držimo določenih pravil, ki omogočajo enoten zapis vseh sorodnih imenskih enot. Ob tem naj dodamo, da je bilo ime z veliko začetnico zapisano že leta 1985 v leksikonu Slovenska krajevna imena:

ba6209eb-9e24-49bb-8613-56199a17f0c6-image.png

Glede drugega dela vašega vprašanja pa lahko ugibamo, da je razlog za zadržanost pri postavitvi tabel morda ta, da je uradno naselbinsko ime le Pri Cerkvi - Struge, enoti pa v formalnem smislu ločeno ne obstajata.

Urška Vranjek Ošlak (maj 2021)