Stik dveh končnih ločil (2)

[Moderator]

Vprašanje:

Zanima me, kako v povedih uporabiti oz. zapisovati naslov literarnega dela Košarkar naj bo! Primoža Suhodolčana glede na to, da se naslov konča s končnim ločilom – klicajem.

1. Ali je tako, kot sem zapisala zgoraj, pravilno?
2. Kako je, če je naslov na koncu povedi? Npr.: Prebrali smo knjigo Košarkar naj bo! Je v tem primeru klicaj iz naslova tudi končno ločilo povedi? Deluje mi zelo dvoumno, zato se nikakor ne morem odločiti.
3. Prav tako me zanima, kako se to delo korektno navede v seznamu literature, kjer je za naslovom po pravilu pika.

Odgovor:

(1) Ko sredi stavka navajamo naslove del, ki vsebujejo ločila, jih ohranjamo v celoti. Poved, ki ste jo zapisali v uvodu, je pravilna:

• Zanima me, kako v povedih uporabiti oz. zapisovati naslov literarnega dela Košarkar naj bo! Primoža Suhodolčana.

(2) Kadar se tak naslov pojavlja na koncu povedi, pride do stika dveh končnih ločil. O tem smo v Jezikovni svetovalnici že pisali v odgovoru Stik dveh končnih ločil, v katerem so opisane različne kombinacije končnih ločil. Splošno načelo je, da ohranjamo ločilo povedi, ne naslova. Kadar torej v okviru pripovedne povedi citiramo vzklični naslov, klicaja ne pišemo:

• Prebrali smo knjigo Košarkar naj bo.

Kadar označujemo citirano besedilo z navednicami, pa končno ločilo naslova ohranjamo:

• Prebrali smo knjigo »Košarkar naj bo!«.

(3) Seznami literature morajo vsebovati kar najbolj natančne podatke o uporabljenih virih, zato ločila v naslovih dosledno zapisujemo, pri tem pa ohranjamo tudi ločila, ki med seboj ločujejo raznovrstne bibliografske podatke, npr.:

• Suhodolčan, P. Košarkar naj bo!. Ravne na Koroškem: samozaložba, 2022.

Urška Vranjek Ošlak (november 2023)