Zapisovanje tujih zemljepisnih imen z ločevalnimi znamenji

[Moderator]

Vprašanje:

Zanima e, ali ohranjamo naglasna znamenja pri zapisu francoskih toponimov Nouméa in Ouvéa in kako je z zapisom pridevniške oblike: nouméjski ali noumejski?
Naglasa sta slovenščini s stališča izgovora popolnoma odveč, v francoščini pa sta nujna, sicer se -e ne bi izgovoril.

Odgovor:

Pravopisi že več desetletij dajejo napotke, da ločevalno znamenje na latinični črki pri prevzemanju imena, pisno nepodomačene občne besede in pri tvorjenkah iz teh besed ohranjamo. V praksi pa se je kljub pravilom znamenja pogosto opuščalo, saj jih naprave za pisanje niso vedno omogočale. Danes razlogov za opuščanje ni več.

Ustrezen zapis novokaledonskih zemljepisnih imen in iz njih tvorjenih pridevnikov ter prebivalskih imen je

• Nouméa [númea] (in: nouméjski [númejski], Nouméjčan [númejčan] );
• Ouvéa [úvea] (in: ouvéjski [úvejski], Ouvéjčan [úvejčan]).

Pri tem naj opozorimo, da imena izvorno niso francoska, vendar so zaradi francoske kolonizacije zapisana po francosko, s pravili francoskega pravopisa, zato tudi ostrivci na črki e. Uporabljajo pa se tudi drugi zapisi, ki (še) niso uradni.

V predlogu novih pravopisnih pravil Pravopis 8.0 (v javni razpravi) so uradna prevzemalna načela poudarjena na več mestih. Npr.

(1) Poglavje »Prevzete besede in besedne zveze«, člena 48 in 49:

{48} Urejevalniki besedil ponujajo črke z ločevalnimi ali diakritičnimi znamenji, npr. ⟨å⟩, ⟨ą⟩, ⟨ü⟩, ⟨ö⟩, ⟨ø⟩, ⟨ç⟩, ⟨ł⟩, ⟨ś⟩, in posebne črke, npr. ⟨ß⟩, ter združeni črki oziroma ligaturi ⟨œ⟩, ⟨æ⟩. Pri pisno nepodomačenih prevzetih besedah in besednih zvezah puščamo vse prvine latiničnih pisav nespremenjene, tj. pišemo jih z vsemi ločevalnimi znamenji: à la carte, Almodóvar, Ampère, Čelakovský, Esterházy, fin de siècle.

{49} POSEBNOST
Če ime zapišemo s tujo črko ali ločevalnim znamenjem, to ohranjamo tudi v tvorjenkah iz tega imena, npr. Braşov – braşovski – Braşovčan – Braşovčanka; Citroën – Citroënov; Mérida – Méridska Kordiljera.

(2) Poglavje »Francoščina«, člena 4 in 5:

{4} V francoski pisavi je uporabljenih pet ločevalnih znamenj, ki jih pri prevzemanju lastnih imen ohranjamo:
• ostrivec ⟨´⟩ nad črko ⟨é⟩;
• krativec ⟨`⟩ nad črko ⟨è⟩, nad črkama ⟨à⟩ in ⟨ù⟩ pa za razlikovanje pomena;
• strešica ⟨ˆ⟩ nad črkami ⟨â⟩, ⟨ê⟩, ⟨î⟩, ⟨ô⟩ in ⟨û⟩ zaradi zgodovinskih razlogov (nekdanja prisotnost soglasnika);
• dvojna pika ⟨¨⟩ nad črkami ⟨ë⟩, ⟨ï⟩, ⟨ü⟩ in ⟨ÿ⟩ v določenih položajih;
• sedij (ali kaveljček) ⟨¸⟩ pod črko ⟨ç⟩.

{5} Ločevalna znamenja opozarjajo na drugačen izgovor od pričakovanega, npr. ⟨é⟩ v Valéry na izgovor [valerí], sicer bi bil *Valery [valrí]; ⟨ën⟩ v Samoëns na izgovor [samoên], sicer bi bil *Samoens [samoán].

Preberite tudi odgovor: Pisanje tujih imen z ločevalnimi znamenji: »Castaneda« ali »Castañeda«.

Helena Dobrovoljc (november 2023)