Najdaljša ali največja razdalja?

Moderator

Vprašanje:

V slovenskih občilih zadnje čase pogosto opažam besedne zveze, ki se mi zdijo povsem nepravilne, nelogične. Najnovejši primer je najdaljša razdalja v novici STA o dolgi poti kita grbavca. Meni se zdi, da je razdalja majhna ali velika, ne pa dolga ali kratka. Enako velja za višino, ki ne more biti visoka ali nizka višina, za cene, ki niso drage ali poceni cene, za hitrost, ki ni hitra ali počasna hitrost, za temperaturo, ki ni vroča ali mrzla temperatura, itn.
Tega mojega prepričanja doslej niso mogle omajati pogoste najdbe tovrstnih besednih zvez v medijih, a od danes nisem več tako trdno prepričan v svoj prav. Na Franu sem v SSKJ2 namreč naletel na geslo "daljišče", ki naj bi bilo "najdaljša razdalja, na katero se lahko oko prilagodi"!

Odgovor:

V slovarjih, ki ponazarjajo značilno rabo besed slovenskega knjižnega jezika, res ne najdemo veliko zvez, v katerih bi bila pridevnik in samostalnik izpeljana iz istega besedotvornega korena – denimo dolga razdalja, hitra hitrost, poceni cena. Po SSKJ je ocena fizikalne količine in njene vrednosti najpogosteje izražena s pridevniškimi pari majhna – velika ter visoka – nizka:

razdalja [...] majhna, velika razdalja
vrednost [...] nakit ima majhno, veliko vrednost
cena [...] nizka, visoka cena
temperatura [...] nizka, visoka temperatura

Za samostalnik višina SSKJ ne podaja nobene take zveze.

Navidezna jezikovna nelogičnost izhaja iz pomenske razlike med fizikalno količino (lastnostjo, ki jo merimo in je lahko majhna ali velika) in njeno vrednostjo, izraženo s številko, ki je nizka ali visoka. Vendar pa se v rabi vrednosti pogosto izražajo tudi z drugimi pridevniki, kot kaže že SSKJ: nakit ima majhno, veliko vrednost.

Če bi v vašem primeru napisali, da je pot, ki jo je opravil kit grbavec, dolga 13000 km, se vam izbira pridevnika dolg najbrž ne bi zdela nenavadna, a tudi v tem primeru samostalnik pot pravzaprav označuje razdaljo, ki jo je kit preplaval od točke A do B.

Ker sodobnih raziskav o tem, kako se uporabljajo pridevniki ob naštetih vrednostih in količinah, ni, smo opravili kratko korpusno primerjalno raziskavo zvez pridevnikov s samostalnikom razdalja.

Ugotovili smo, da se ob samostalniku razdalja – ne glede na vrsto besedila – uporabljata oba pridevnika: dolg (tudi daljši, najdaljši) in velik (tudi večji, največji), pri čemer je pridevnik dolg rabljen pogosteje. Nato smo analizo zožili na znanstvena in strokovna besedila (korpus OSS), saj smo domnevali, da je raba pridevnikov v tehničnih strokah natančnejša in bi lahko pokazala drugačno razmerje. Tudi v teh besedilih pa je ob samostalniku razdalja pogosteje rabljen pridevnik dolg (tudi daljši, najdaljši).
Primeri iz tega korpusa:

otroci, oboleli za AHDH, so sposobni premagovati daljše razdalje

Tek na krajše in daljše razdalje

To lahko opazujemo pri ljudeh, ki se ukvarjajo s tekom in imajo pri tem ves fokus usmerjen v svoje dihanje, medtem ko tečejo daljše razdalje.

Čeprav se ureditev tetraedrov na daljših razdaljah ne ponavlja, ima kljub temu značilno strukturo ...

Po tej gradivski raziskavi ugotavljamo, da so naše jezikovne izbire lahko povsem logične, a jezik očitno ne deluje vedno po teh načelih. Na izbiro vpliva lahko tudi sobesedilo, glagol ali predlog, ustaljenost uporabljene zveze in še kaj.

Preberite tudi odgovor na vprašanje: »Prevelika ali previsoka vrednost?«.

Helena Dobrovoljc (november 2025)