Tuja imena dogodkov v Sloveniji, raba tujih jezikov v javnosti in na spletnih straneh

Moderator

Vprašanje:

Posredujem nekaj opažanj o navajanju angleških imen slovenskih prireditev. Izgovor "za turiste" je prazen. Tujcev je polno v lokalih s slovenskimi imeni. V Ljubljani in Sloveniji, si želijo tudi izkušnje slovenščine in ne angleščine. Napise v slovenščini (na prvem mestu in z večjimi črkami, kot morebitne napise v tujem jeziku) zahteva tudi Zakon o javni rabi slovenščine (ZJRS).
Prosim za vaš odziv na tako prakso.

(1) Ljubljana Coffee Festival
Na spletnih straneh Ljubljanskega festivala kave sem opazila, da je uradni naziv festivala, ki je zapisano zgoraj levo, v angleščini: Ljubljana Coffee Festival. Ali ne bi bilo pravilneje, da bi tak dogodek imel uradni naziv v slovenščini, za tuje obiskovalce pa dodatno tudi v angleščini? Slovensko in angleško spletišče dogodka Ljubljanski festival kave in Ljubljana Coffee Festival bi morali biti tudi jasno razmejeni. Tako pa res ni upravičeno, da prihaja do mešanja in se na slovenski strani pojavljajo zapisi kot Slovenia ipd.

(2) Ljubljana Festival
Na spletu sem našla informacijo o zgodovini poimenovanja Festivala Ljubljana. Tako ga imenuje marsikateri novinar še danes, saj je izražanje »Ljubljana Festival« v slovenščini okorno, ne le napačno. https://www.delo.si/kultura/razno/dolga-in-vznemirljiva-pot-cez-polje-zvezd (2. 7. 2022)

Večkrat spremenjeno ime

Skozi leta je festival večkrat spremenil ime. Do leta 1962 se je imenoval Ljubljanski festival, do leta 1977 se je imenoval Poletne kulturne prireditve, nato smo mu nadaljnjih 22 let pravili Mednarodni poletni festival. Med letoma 2001 in 2004 se je imenoval Ljubljanski poletni festival, nato je bil pet let Festival Ljubljana, od leta 2012 pa mu pravimo Ljubljana Festival. Uvodoma je bil format festivala zastavljen širše, saj je poleg kulturnih prireditev vključeval folklorne nastope, šahovske partije, športna tekmovanja in razstave.

(3) Trail Ljublana
Organizatorji sobotnega teka v centru Ljubljane ne zanjo ne slovenščine in ne angleščine (na njihovi spletni strani SL in EN piše »TRAIL LJUBLANA«), na javnem prostoru pa so govorili le v angleščini ter s tem 'nadgradili' oglas Ministrstva za zdravstvo, ki oglaša »Šport on the beach« (https://www.youtube.com/watch?v=L4eaZMNB-20).

(4) O Hribarju na RTV
Letos mineva 175 let od rojstva in 85 let od smrti župana Ivana Hribarja. RTV je 14. 8. 2021 predvajal dokumentarni feljton Ivan Hribar - župan za vse čase, kjer na 15:22 minuti povedo: »Hribar se je lotil tudi popolnega poslovenjenja občinskega poslovanja. Uradi so namreč precejšnji meri uporabljali nemščino. Hribar si je prav tako začel prizadevati za veljavo zgolj slovenskih uličnih napisov v mestu. Po velikih peripetijah je v svojem zadnjem magistratnem mandatu glede tega dosegel popoln uspeh.« Hribarja bi lahko imeli za zgled boja proti tujemu jeziku.

(5)
In še ena 'kulturna cvetka': Morda greste kdaj na kavo v Mestni muzej, ko vas že na vhodi vabijo "WE MAKE COFFEE SPECIAL FOR YOU" ali v njihovo dvorano, kjer vam omogočajo dostop do spleta z »Name: MGML Guest, Pass: muzej.galerije«?

Odgovor:

O imenih festivalov in podobnih dogodkov smo v Jezikovni svetovalnici že večkrat pisali, npr. v odgovorih Kritika imena »Ljubljana Festival«, Stvarno ime »Maraton legend Laško« in Začetnica neprve sestavine stvarnega imena: »Rog Dizajn Dnevi« ali »Rog dizajn dnevi«.

Zaradi izrazito turistične usmeritve tovrstnih dogodkov in zaradi vpliva angleščine na splošno se pogosto dogaja, da v slovenska stvarna imena, ki imajo tudi izrazito promocijsko funkcijo, vdirajo tujejezične (zlasti angleške) jezikovne prvine ali pa so celo uradni nazivi dogodkov kar v tujem jeziku. Snovalci teh dogodkov se odločajo večinoma po občutku, ki jim pravi, da bo angleški naziv dosegel širše občinstvo, z angleščino pa tudi slovenski naslovniki ne bodo imeli težav. Tako stališče je v današnjem globaliziranem svetu pričakovano, a v nasprotju z Zakonom o javni rabi slovenščine, ki v 24. členu določa:

(1) Poimenovanje, napovedovanje in predstavljanje kulturnih, strokovnih, izobraževalnih, gospodarskih, športnih, zabavnih in drugih javnih prireditev ali posameznih delov njihovega sporeda je v slovenščini, dodatno pa lahko tudi v tujem jeziku, če gre za mednarodne prireditve, namenjene predvsem tujim udeležencem.

Zakon torej jasno določa, da morajo imeti dogodki, izvedeni v Sloveniji, uradni naziv v slovenščini, dodatno pa lahko tudi v tujem jeziku. Kadar je celoten naziv dogodka v tujem jeziku, potrebe po spremembi ni težko ugotoviti in utemeljiti (npr. Ljubljana Coffee Festival), težavnejša pa so lahko imena, ki imajo prvine, značilne za tuje jezike, ki pa se tudi sicer v slovenščini že pojavljajo, npr. struktura s samostalniškim prilastkom, npr. v stvarnem lastnem imenu Ljubljana Festival. V takih primerih lahko jezikoslovci sicer priporočamo določene stilne popravke, ob tem pa je apeliranje na posameznikovo skrb za jezik tudi edini vzvod, s katerim je morda mogoče doseči spremembo. Doseg Zakona o javni rabi slovenščine je namreč omejen – čeprav določa nekatere rabe jezika v javnem prostoru (imena pravnih oseb zasebnega prava ali fizičnih oseb z registrirano dejavnostjo, lokalov, javnih prireditev), pa recimo ne regulira uporabe tujih jezikov na neformalnih oglasnih tablah pred lokali in na različnih drugih napisih, o katerih prav tako pišete.

Res je sicer, da nekaj napisov v tujem jeziku slovenščine ne bo nepopravljivo zaznamovalo, hkrati pa predstavljajo taki nazivi tudi zamujene priložnosti za promocijo in razvoj našega jezika. K uveljavljanju rabe slovenščine lahko prispevamo vsi, tudi tako, da še naprej opozarjamo na nepotrebno rabo tujih jezikov tam, kjer bi bilo brez težav mogoče uporabljati slovenščino (tuji jezik pa le kot dodatek). Ko potujemo v druge države, je vedno zanimivo opazovati jezikovne posebnosti in zanimivosti, primerjati izraze in se česa tudi naučiti. Žal se nekaterim turističnim in gostinskim delavcem zdi, da turistov slovenščina ne zanima, in jo umikajo z javnih napisov. Morda pa bi spremenili pogled in pravo turistično doživetje ponudili tudi z jezikovno kopeljo – v slovenščini.

Urška Vranjek Ošlak (september 2026)