Mala ali velika začetnica: »Križevniška cerkev« in »kartica Urbana«

Moderator

Vprašanje:

V zadnjem času sem se v dveh različnih primerih spraševal o uporabi velike oziroma male začetnice:

Kakšen je pravilen zapis v primerih križevniške cerkve, šentjakobske cerkve, frančiškanske cerkve, stolnice in tako dalje? "Uradna" imena teh cerkva so namreč drugačna, poleg tega pa pridevniki "frančiškanski", "križevniški" itd. označujejo bolj red, ki mu cerkev pripada (čeprav vsaj na področju Ljubljane ta poimenovanja delujejo tudi kot njihova imena). V nedavnih člankih na temo križevniške cerkve so se Delo, Dnevnik in portal MMC RTV Slovenija vsi odločili za malo začetnico ...
Drugo vprašanje zadeva kartico Urbana. Celo na strani LPP v nekaterih sestavkih uporabljajo tako zapis "Urbana" kot tudi "urbana", ob čemer mi razlogi za tako odločitev niso povsem jasni. Ali je to razlikovanje upravičeno in kako bi ga utemeljili?

Odgovor:

imena cerkva

Kadar je lastno ime sakralne zgradbe prekrivno s poimenovanjem, ki ga najpogosteje uporabljamo, zadreg ni. Pogosto pa je splošno razširjeno poimenovanje drugačno od uradnega imena, na kar opozarjate tudi sami: tako je npr. uršulinska cerkev v Ljubljani uradno poimenovana Cerkev svete Trojice; križevniška cerkev je uradno Cerkev Marije Pomočnice; uradno ime frančiškanske cerkve pri Tromostovju je Cerkev Marijinega oznanjenja, trnovska cerkev pa je Cerkev sv. Janeza Krstnika.
Res pa je tudi, da so med Ljubljančani neuradna poimenovanja teh kulturnozgodovinsko opaznejših spomenikov precej bolj razširjena in dobivajo s pogosto rabo tudi že identifikacijsko funkcijo, kar pomeni, da večina prebivalcev ob poimenovanju frančiškanska cerkev ne pomisli na drugo cerkev kot tisto pred Tromostovjem. Zato lahko rečemo, da so ta poimenovanja že dobila imensko funkcijo.

Da se mediji odločajo za zapise z malo začetnico, ni nenavadno, saj premika »občno poimenovanje -> lastno ime« v uradni kodifikaciji še nismo zabeležili (npr. Register kulturne dediščine), bo pa to treba narediti, saj ga izpričuje raba, pa tudi že različni uradni in strokovni zapisi. Tako npr. v digitalni enciklopediji naravne in kulturne dediščine DEDI najdemo zapis:
Uradna oznaka: Ljubljana – Cerkev Marijinega oznanjenja
Sinonimi: Frančiškanska cerkev

Pri prenovi pravopisnih pravil bo treba upoštevati tudi te pravopisne spremembe in omogočiti tudi zapise z veliko začetnico, če poimenovanje dobi imensko funkcijo. Podobno problematiko obravnavamo tudi v odgovoru:
Ali zapišemo »Ljubljanski grad« z veliko ali malo začetnico?

kartica Urbana

Pri imenih, ki označujejo eno entiteto in se v nekem prostoru pojavijo prva, pogosto zaznamo spreminjanje poimenovalnih funkcij: iz lastnega imena nastane vrstno, generično. Tako se je ime Edigs tako »prijelo« za vse podobne izdelke in postalo danes vrstno poimenovanje za korekturno belilo, ne glede na proizvajalca. Podobno je s celofanom, šeleshamerjem, kalodontom, supergami … vsemi, ki so monopolno obvladovali tržni prostor nekega izdelka v začetnem obdobju uporabe.
Pri Urbani, ki omogoča plačevanje vaših ljubljanskih poti, ne moremo trditi, da je prišlo do generične rabe, saj gre za tržno, lastniško ime, znamko, ki označuje kartico enega proizvajalca.

Zapis z malo bi bil upravičen, če bi se poimenovanje razširilo na katero koli kartico za plačevanje vožnje z avtobusom ali plačevanje parkirnine … – tudi v kakem drugem mestu ali tudi, če bi se ta kartica uradno ne imenovala Urbana, pa bi ljubljansko poimenovanje prevladalo nad drugim. Ker ime Urbana ni nič drugačno kot Gorenje ali Barilla, ne označuje drugega kot ljubljansko plačilno sredstvo s tem imenom, zato je upravičen le zapis z veliko začetnico.

Čeprav se lastniki imen in znamk navadno pritožujejo nad generično rabo, pa je ta v resnici odraz razširjenosti imena, kar je v nekem smislu tudi oglaševanje prvotnega izdelka.

Helena Dobrovoljc (september 2018)