Slovnična pravilnost in trpnik




  • Vprašanje:

    Svetu bi radi v trpnem stavku sporočili, da naj starši ne bi tepli otrok. Slišim, da naj bi se to dalo storiti na dva načina:

    a) Otroci se ne tepejo.

    b) Otrok se ne tepe.

    Je res slovnično pravilen le drugi? Zakaj? Kakšna so pravila glede sklonov v primeru trpnik zanikanje?

    (Žal brskanje po spletu prinaša zgolj moralistične, ne pa slovničnih zapisov o tej temi.)


    Odgovor:

    Kolega Peter Weiss predlaga, da napišete takole: Otrok in tudi nikogar drugega se ne sme tepsti. Uporabite torej naklonski glagol z nedoločnikom.

    Sicer pa je v slovenskem jezikoslovju več teženj po tem, da bi spremenili staro pravilo, ki ga omenjate in tudi lahko preberete v Toporišičevi slovnici (2000: 359) in pravi takole:

    • Trpnik s se uporabljamo navadno le takrat, če je predmet, ki ga dejanje prizadeva, neživ ali pa je sobesedilo tako, da se trpna oblika ne da razumeti tudi kot tvorna. Če npr. trpni stavek Fant je bil tepen (pohvaljen) izrazimo z obliko s se, tj. Fant se je tepel (pohvalil), le-te nikakor ni nujno razumeti trpno; nasprotno, take stavke pojmujemo tvorno, trpno pa le, če je iz sobesedila jasno, da fant ni vršilec glagolskega dejanja, ampak prizadeti od glagolskega delovanja.

    In nadaljuje, da je povsem sprejemljivo, da v stavkih kot Otava se kosi v poznem poletju ali Dojenček se kopa vsak dan uporabljen trpnik s se, saj »samostalnik [v tem primeru dojenček] po vsej verjetnosti ne more biti (iz)vršilec dejanja«.

    Sodobna jezikoslovna interpretacija bi torej sledila načelu, da uporabite tvorni način (Otrok ne smemo tepsti.), če pa bi uporabili trpnik, bi moralo biti vsaj iz konteksta povsem jasno, da otroci niso VRŠILCI dejanja.

    Preberite si tudi odgovor na vprašanje: Kako je z Uršo Plut -- drugič

    Helena Dobrovoljc, Tina Lengar Verovnik (februar 2016)