Kako pisati skrajšana imena organov v EU?

Moderator

Vprašanje:

Na vas se obračamo z prošnjo po razjasnitvi zadrege, s katero se dnevno srečujemo pri delu. Namreč, kako se pravilno v slovenskem jeziku zapisujejo evropske institucije, še zlasti Evropska komisija oz. Komisija in Evropski parlament.

Mediji v Sloveniji praviloma izpisujejo Evropska komisija ali skrajšano samo komisija. V prvem primeru Evropska z veliko začetnico ter v drugem samo komisija z malo. Malce manj zmede je pri zapisu Evropskega parlamenta, čeprav da novinarji pri Delu skoraj praviloma vedno zapisujejo z malo začetnico, torej evropski parlament. Primeri nekaj člankov v priponki. Slovenska tiskovna agencija zapisuje Evropski parlament ter Evropska komisija striktno z veliko začetnico, samo komisija še z malo.

Po moji presoji, je potrebno v tem primeru gledati izvirni zapis v ustanovnih pogodba Evropske unije ter v zapis v zakonodajno pravnih aktih na EU in državni ravni. Tu so stvari še dokaj standardizirane, zapis Evropska komisija / Komisija ali Evropski parlament se vedno izpisujejo z veliko začetnico. Govorimo vselej o Evropski komisiji, izvršni oblasti Evropske unije in ne o katerikoli komisiji, recimo za prikrita grobišča ali za kulturno dediščino.

Pogodba o Evropski uniji v določa v svojem 13. členu svoj institucionalni okvir.

Ta najvišji akt primarnega prava določa standard tudi glede zapisovanja institucij. Besedilo v slovenskem jeziku je uraden in avtentičen prevod ter kodificira tudi terminologijo, ki je s tem povezana.

Člen 13

1. Unija ima institucionalni okvir, katerega namen je uveljavljati njene vrednote, uresničevati njene cilje, služiti njenim interesom, interesom njenih državljanov in interesom držav članic ter zagotoviti doslednost, učinkovitost in kontinuiteto njenih politik in ukrepov.
Institucije Unije so: - Evropski parlament, - Evropski svet, - Svet, - Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu »Komisija«), - Sodišče Evropske unije, - Evropska centralna banka, - Računsko sodišče.

2. Vsaka institucija deluje v mejah pristojnosti, ki so ji dodeljene s Pogodbama, in v skladu s postopki, pogoji in cilji, ki jih določata Pogodbi. Institucije med seboj lojalno sodelujejo.

3. Določbe o Evropski centralni banki in Računskem sodišču ter podrobne določbe o drugih institucijah so vključene v Pogodbo o delovanju Evropske unije.

4. Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji pomagata Ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij, ki opravljata svetovalno funkcijo.

Vedno se zapis dosledno v tej obliki zapisuje v vseh uradnih dokumentih institucij. Za primer resolucija Evropskega parlamenta in Komisije.

Komisija z veliko zapisuje tudi naša država v svojih zakonskih in podzakonskih aktih.

Morda še to: Od uveljavitve Lizbonske pogodbe se institucija ministrskega sveta uradno imenuje samo Svet in ne več Svet ministrov oz. Svet Evropske unije. Od 1.12. 2009 se tako uporablja samo Svet.

Kako torej pravilno zapisovati?

Odgovor:

Stvarna (pa tudi nekatera zemljepisna) lastna imena v slovenščini res skrajšamo in nato uporabljamo tudi skrajšano obliko kot imensko entiteto. Če bi širjenje tega pojava dopustili, bi bilo verjetno kar hitro skrajšano in z veliko začetnico pisano skoraj vsako drugo stvarno ime, še zlasti tista, ki jih uporabljamo pri poimenovanju upravnih organov. (V ta okvir ne sodi skrajšano zapisovanje velikih začetnic v pogodbah z namenom gospodarnosti.)

Načelno stališče, ki ga pravopisci zastopamo ob tem vprašanju, je, da pišemo z veliko začetnico samo tista skrajšana imena, za katera se je v rabi uveljavilo nedvoumno razumevanje. Med ta imena uvrščamo naslednja:

Akademija za Slovenska akademija znanosti in umetnosti, ne pa tudi za pedagoška, glasbena ali kaka druga akademija;
Cerkev za Katoliška cerkev;
Unija za Evropska unija;
Združeni narodi za Organizacija združenih narodov;
Matica za Slovenska matica (slednje pa že izginja iz rabe).

Z vstopom v Evropsko unijo opažamo, da se pojavljata še dve kratki imeni, in sicer:

Komisija za Evropska komisija;
Svet za Svet Evropske unije.

Evropska komisija – Komisija

Glede rabe imena Komisija (tudi zaradi standardiziranosti kratke različice in že uveljavljenosti v različnih uradnih listinah) nimamo nobenih zadržkov, saj je skrajšano ime dovolj uveljavljeno in ne povzroča nobenih nesporazumov. Celo nasprotno.

Svet Evropske unije – Svet

Nekoliko manj je v slovenskem prostoru uveljavljeno krajšanje Svet, saj uporabniki, ki niso seznanjeni z organiziranostjo organov EU, ne vedo, kakšna je razlika med Svetom Evrope, Evropskim svetom in Svetom Evropske unije. Slednji je kot najpomembnejša ustanova EU v uradnih listinah vse pogosteje poimenovan Svet in zato ime tudi sprejemamo kot uradno skrajšano različico. Kot navajate sami, pa je od l. 2009 kratko ime Svet tako ali tako že v veljavi.

Obe skrajšani imeni sta torej sprejemljivi tudi po strožjih merilih glede na splošno uveljavljenost v uradnih dokumentih EU in RS, v obeh primerih potrjuje razlikovanje tudi raba v besedilih, zlasti v temeljnih dokumentih EU:

Podrobnosti glasovanja, ki se za namene tega člena uporabljajo za Evropski parlament, Evropski svet in Svet, so določene v členu 354 Pogodbe o delovanju Evropske unije.
Sklepe iz tega poglavja sprejemata Evropski svet in Svet soglasno

Stvarna lastna imena v medijih

Da je v slovenskih medijih glede pisanja velike začetnice pri stvarnih lastnih imenih zmeda, smo že pisali. Vztrajno zavračanje velike začetnice zgolj zaradi načelne oz. puristične bojazni, da bi podlegli vplivom anglosaških pisnih navad, je pri posameznih časopisnih hišah nerazumljivo, vnaša zmedo med uporabnike, saj tako ne ločijo med uradnimi imeni (npr. Državni zbor Republike Slovenije; Zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov ipd.) in opisnimi, poljudnimi poimenovanji (slovenski parlament; protikadilski zakon ipd.). Res je, da tudi jezikoslovci zavračamo nepotrebno kopičenje velike začetnice, zato predlagamo ločevanje med vrstnim in lastnim imenom in sprejetje načel v internih pravilih časopisnih hiš, na osnovi katerih bi bilo v položajih, ko je lastno ime nedvoumno, uporabljali veliko začetnico.

Helena Dobrovoljc (marec 2016)