Pisanje nazivov (1)

Moderator

Vprašanje:

Kdaj pišemo določila, »ki zaznamujejo družbeni ali družabni položaj, poklic, čast, znanstveno stopnjo« pred imenom in kdaj za priimkom, npr. asist., red. prof., univ. dipl. inž., dr. med. ...? Kako je s položajem okrajšave mag., ki zaznamuje znanstveni naziv ali izobrazbo, pridobljeno na 2. bolonjski stopnji?

Odgovor:

O položaju nazivov glede na ime in priimek smo v jezikovni svetovalnici že pisali (npr. https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/987/zapisovanje-nazivov-pred-imenom-in-za-njim, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/702/zaporedje-in-obveznost-akademskih-nazivov). Nazive, po katerih sprašujete, ločujemo na:

izobrazbene oz. strokovne (pridobljene s šolanjem do vključno druge bolonjske stopnje),
znanstvene (pridobljene po končani tretji stopnji študija in magisteriju po starem programu),
visokošolske ali akademske (habilitacijski nazivi za zaposlene na univerzi) in
nazive strokovne kvalifikacije (za zaposlene v raziskovalnih ustanovah, ki se ne ukvarjajo s pedagoškim delom).

O nazivih v izobraževanju govori Zakon o strokovnih in znanstvenih naslovih.

Izobrazbeni oz. strokovni naziv, ki se piše za imenom, pove, kakšno izobrazbo ima posameznik, npr. Janez Novak, univ. dipl. inž. les. Med izobrazbene nazive spadajo vsi nazivi, ki jih pridobimo s šolanjem do vključno druge bolonjske stopnje. Čeprav je naziv po drugi bolonjski stopnji magister oz. magistrica (neke stroke), ne gre za znanstveni naziv, temveč za izobrazbenega oz. strokovnega, zato ga pišemo za imenom (stopnja izobrazbe – sedma – namreč sovpada s tisto, ki jo je posameznik pridobil po starem programu, po katerem je imel naziv univ. dipl. xxx.). Vedno tudi zapišemo, za katero stroko gre, torej Janez Novak, mag. slov. Kot dodatno informacijo naj navedemo, da imajo nazivi, pridobljeni po končani prvi bolonjski stopnji, običajno obliko dipl. xxx. (UN). Dodatek v oklepaju in odsotnost kratice univ. te nazive ločujeta od starih univerzitetnih nazivov. Med izobrazbene nazive spada tudi naziv dr. med., saj ga posameznik pridobi po končanem enovitem magistrskem študiju medicine, torej študiju druge bolonjske stopnje. Seveda je mogoče, da je nekdo po študiju medicine opravil tudi doktorat – v tem primeru se Janez Novak, dr. med. spremeni v dr. Janez Novak. Ustrezna stara oblika za znanstveni doktorat doktorja medicine se glasi: dr. France Novak, dr. med. Ohrani se lahko tudi izobrazbeni naziv, čeprav to ni običajno (redko zapišemo dr. Janez Novak, univ. dipl. inž. stroj.).

Znanstveni naziv posameznik pridobi po končani tretji bolonjski stopnji oz. doktoratu, po starem programu pa tudi po (znanstvenem) magisteriju. Znanstvene nazive pišemo pred imenom, torej mag. Janez Novak, dr. Janez Novak.

Visokošolski oz. akademski naziv pridobi posameznik, ki se zaposli na univerzi. Univerzitetne akademske nazive, pri katerih gre za oznako habilitacijske stopnje, večinoma zapisujemo pred imenom in znanstvenim nazivom, torej red. prof. dr. Janez Novak ali asist. dr. Janez Novak, ponekod pa jih umikajo tudi za ime, da se izognejo kopičenju, torej dr. Janez Novak, red. prof. Raziskovalne ustanove, ki ne izvajajo pedagoške dejavnosti, svojim zaposlenim podeljujejo nazive strokovne kvalifikacije, ki jih zapisujejo za imenom – dr. Janez Novak, znanstveni svetnik. Če je raziskovalec zaposlen v različnih ustanovah, lahko pridobi tudi pedagoški naziv, npr. doc. dr. Janez Novak, znanstveni svetnik. Pred znanstveni naziv zapišemo tudi častni naziv akademik – akad. dr. Janez Novak.

Urška Vranjek Ošlak (maj 2016)