Izvor priimkov »Terčelj«, »Krečič« in »Rovtar«




  • Vprašanje:

    V našem rodovniku imamo priimka Terčelj in Krečič. Oba sta primorska. Mi lahko, prosim, napišete malo več o izvoru teh priimkov? Ali je Krečič v kaki povezavi z apnom (kreč)? Rovtar pe je verjetno nekdo iz rovt?


    Odgovor:

    Priimek Terčelj je 1. 1. 2015 nosilo samo 86 oseb (35 goriška, 28 osrednjeslovenska statistična regija), njegovo pisno različico Trčelj pa 6 oseb. Sorodni so verjetno Terčon, Terčič in Trček oz. Terček. Priimek je nastal domnevno kot patronimik iz vzdevka *Trč, izpeljanega iz glagola *trčáti 'štrleti', označuje pa menda tršatega človeka (M. Snoj, Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen, 2009). V vzhodnopohorskem narečju glagol tŕčati pomeni 'ne napredovati v rasti'.

    Priimek Krečič (154 nosilcev, od tega 105 v goriški statistični regiji) je prvič izpričan leta 1499 v Šturjah, danes delu Ajdovščine (Jacob Kreczecz). Nastal je domnevno kot patronimik iz vzdevka Krek, ta pa iz občnega imena krek '(žabji) krak'.

    Priimek Rovtar (149 oseb, od tega 59 v goriški statistični regiji) je nastal iz poimenovanja za lastnika ali uživalca rovta (rovtarske kmetije), torej zemljišča, izkrčenega v hribovitem svetu.

    Silvo Torkar (april 2016)