Uporaba števila v znanstvenem pisanju

[Moderator]

Vprašanje:

Zanima me, v kateri osebi pišemo raziskovalne, diplomske ipd. naloge?

V navodilih je pogosto navedeno, da je treba uporabiti 1. os. množine, vendar se mi zdijo primeri: v nalogi raziskujemo/v nalogi bomo opisali/preučili smo čudni, saj je jasno, da je raziskoval/opisal/preučeval samo eden. Prosim za pojasnilo.


Odgovor:

To je stvar sloga. V starejših znanstvenih besedilih se je pod vplivom nemščine pogosto uporabljala prva oseba množine, in sicer kot »pluralis modestiae«, s katero je avtor izrazil svojo skromnost (»ugotovili smo« namesto »ugotovil sem«), ali »pluralis auctoris«, s katero avtor vključuje tudi bralce (»ugotovimo lahko«, »sklepamo lahko«). Ker je ista oblika ob edninskem vršilcu znana tudi kot »pluralis majestatis«, ki se spodobi le najvišjim oblastem (»mi, ruski car, smo sklenili …«), se je proti koncu 20. stoletja na teh mestih vse bolj začela uveljavljala edninska oblika, ki pa jo zdaj pod angleškim vplivom spet nadomešča množinska. Morda tudi zato, ker prva oseba ednine lahko zveni nekoliko samopašno.

Če za primer vzamemo zadnji dve številki dveh znanstvenih revij, Slavistične revije in Jezikoslovnih zapiskov, je v skoraj dveh tretjinah prispevkov prevladujoče rabljena množina, v slabi tretjini ednina, v ostalih pa je dosledno rabljen trpnik, ki predstavlja tretjo možnost (»ugotovljeno je bilo«). Trpnik so v preteklosti prav tako preganjali kot germanizem, vendar se je v tej vlogi uveljavil zlasti v znanstvenih besedilih in se v številnih prispevkih največkrat kombinira z zgoraj omenjenim »pluralis auctoris«.

Marko Snoj, Alenka Jelovšek (maj 2016)