Kateri od zapisov – »učenec/-ka« ali »učenec/ka« – je ustreznejši?



  • Vprašanje:

    Zanima me, kateri od zapisov – učenec/-ka ali učenec/ka – je ustreznejši. V prvem primeru je jasno izraženo, da gre za razliko v morfemu (moška in ženska oblika samostalnika).

    Odgovor:

    Zlasti v obrazcih ali besedilih, v katerih je treba posamezne oblike skrajšati, so v rabi različni načini zapisa:
    (a) z vezajem (stanujoč-a),
    (b) s poševnico (zaposlen/a),
    (c) z oklepajem (rojen(a)),
    (č) z vezajem in poševnico (avtor/-ica)
    (d) s podčrtajem (učiteljice_ji)

    Poševnica je največkrat v povezavi z vezajem (č), če se priponsko obrazilo ne dodaja neposredno osnovi, temveč gre za zamenjavo: igralci/-ke. Ta raba je tudi najbolj razširjena. Ta možnost se namreč lepo izide tudi v primerih, ko je treba za poimenovanje ženskega spola zamenjati ničti morfem moškega poimenovanja, npr. stanujoč/-a. Slabše se obnese le, če je pred izglasnim zvočnikom poimenovanja moškega spola polglasnik, npr. pri nekaterih deležnikih na -l prve glagolske vrste (nesel/-a) in pri pridevnikih na -en, a so to zelo redki primeri. Ko gre za posamostaljenje, so deležniki in pridevniki v določni obliki in problema tako ni: dežurni/-a.
    V tem položaju pa je mogoča tudi raba oklepaja (c): igralci(-ke). Tako tudi učenec/-ka.

    V zadnjem času je pod vplivom skupine FemA prišlo do uveljavljanja oblik s podčrtajem (d).

    Načeloma naj bi si govorci slovenščine prizadevali za nagovore, ogovore oz. rabo moških in ženskih oblik v neokrajšani obliki. Krajšanje naj bo omejeno na položaje, ko je zaradi pomanjkanja prostora res neizogibno.

    Marko Snoj, Helena Dobrovoljc, Tina Lengar Verovnik (november 2016)