×

Krmarjenje

    Jezikovna svetovalnica

    • Registracija
    • Prijava
    • Iskanje
    • Novo vprašanje
    • Domov
    • Kategorije
    • Oznake
    • Nedavno
    • Priljubljeno

    Kateri od zapisov – »učenec/-ka« ali »učenec/ka« – je ustreznejši?

    ločila
    besedotvorje ločila poševnica vezaj ženska poimenovanja
    1
    1
    4318
    Nalagam več objav
    • Od starejšega do novejšega
    • Od novejšega do starejšega
    • Največ glasov
    Odgovori
    • Odgovori s temo
    Prijavi se za odgovor
    Ta tema je bila izbrisana. Vidijo jo lahko le uporabniki s pravicami upravljanja.
    • Moderator
      Moderator Zadnje urejanje: Moderator

      Vprašanje:

      Zanima me, kateri od zapisov – učenec/-ka ali učenec/ka – je ustreznejši. V prvem primeru je jasno izraženo, da gre za razliko v morfemu (moška in ženska oblika samostalnika).

      Odgovor:

      Zlasti v obrazcih ali besedilih, v katerih je treba posamezne oblike skrajšati, so v rabi različni načini zapisa:
      (a) z vezajem (stanujoč-a),
      (b) s poševnico (zaposlen/a),
      (c) z oklepajem (rojen(a)),
      (č) z vezajem in poševnico (avtor/-ica)
      (d) s podčrtajem (učiteljice_ji)

      Poševnica je največkrat v povezavi z vezajem (č), če se priponsko obrazilo ne dodaja neposredno osnovi, temveč gre za zamenjavo: igralci/-ke. Ta raba je tudi najbolj razširjena. Ta možnost se namreč lepo izide tudi v primerih, ko je treba za poimenovanje ženskega spola zamenjati ničti morfem moškega poimenovanja, npr. stanujoč/-a. Slabše se obnese le, če je pred izglasnim zvočnikom poimenovanja moškega spola polglasnik, npr. pri nekaterih deležnikih na -l prve glagolske vrste (nesel/-a) in pri pridevnikih na -en, a so to zelo redki primeri. Ko gre za posamostaljenje, so deležniki in pridevniki v določni obliki in problema tako ni: dežurni/-a.
      V tem položaju pa je mogoča tudi raba oklepaja (c): igralci(-ke). Tako tudi učenec/-ka.

      V zadnjem času je pod vplivom skupine FemA prišlo do uveljavljanja oblik s podčrtajem (d).

      Načeloma naj bi si govorci slovenščine prizadevali za nagovore, ogovore oz. rabo moških in ženskih oblik v neokrajšani obliki. Krajšanje naj bo omejeno na položaje, ko je zaradi pomanjkanja prostora res neizogibno.

      Marko Snoj, Helena Dobrovoljc, Tina Lengar Verovnik (november 2016)

      1 odgovor Zadnji odgovor Odgovori Citiraj
      • Prva objava
        Zadnja objava
      Navajanje
      Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

      Licenčni pogoji
      Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.

      © ISJFR ZRC SAZU

      • O svetovalnici
      • Fran.si