Spol samostalnika »prepad«: »Turkova prepad« ali »Turkov prepad«?



  • Vprašanje:

    Na Kumu obstaja prepad (ki je sicer brezno), in ki je na smerokazu poimenovano kot Turkova prepad.
    Na sami uradni tabli pri breznu, postavljeni s strani države, piše Turkov prepad, vendar je tudi na nekaterih spletnih naslovih, na primer:

    to brezno poimenovano kot Turkova prepad (na nekaterih pa kot Turkov prepad).

    Zanimivo bi bilo vedeti, za kakšno jezikovno posebnost gre (saj v SSKJ-ju ni podobnega primera, v pravopisu pa obstaja za prepad samo moška oblika) in katere so v slovenščini še podobne besedne kombinacije.

    Odgovor:

    Samostalnik prepad v današnji obliki poznamo le kot samostalnik moškega spola, čeprav starejši viri (npr. Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar, 1894/95) navajajo tudi samostalnik prepad v istem pomenu (tj. ′brezno, globel′) z naglasom na prvem zlogu [prépad-] kot ženskospolski, npr.:

    • prépad, -pȃdi, f. = prepad m. 2), der Abgrund, die Kluft, Dict., Mur., Krelj, Dalm., Kast.; ("prepod" Dict., Trub., Jsvkr.).

    Pleteršnik ob tem opozarja na dvojnični zapis (prepod) v protestantskih besedilih in v pridigah Janeza Svetokriškega (Jsvkr.). Seveda že z opozorilom v redakciji kaže na tedaj večjo nevtralnost moške oblike (prepád -a), ob kateri opozarja na možnost premikanja naglasa na osnovi (prépad -áda):

    • prepàd, -páda, m. 1) das Durchfallen, Cig.; — matrnični p., der Gebärmuttervorfall, C.; — 2) der Abgrund, die Kluft; v p. se vdreti, in den Abgrund stürzen, C.; tudi: prépad, -páda, Valj. (Rad); — 3) = propad, der Verfall, Cig.

    Podobna dvojnična spolska razmerja so v današnji jezikovni rabi že kar zabrisana:

    • jagned -i (ž) in -a (m),
    • sled -i (ž) in -u (m),
    • žled -i (ž) in -u/-a (m),
      vendar ostanki izumirajočih spolskih oblik še živijo, npr. ni sledu nasproti ni sledi, zlasti v stalnih besednih zvezah in imenih.

    Tudi Turkova prepad kaže torej na ohranitev starinske oblike in na starosvetnost tega (ledinskega) imena.

    Omenimo še, da je arhaična oblika samostalnika prepad, ki etimološko izvira iz glagola pasti (vir: Slovenski etimološki slovar), v izhodišču povezana tudi z drugimi samostalniki tega tipa, ki kažejo na pomensko sorodnost in hkrati oddaljitev v pomenu ′duhovni padec, poguba, groza′, pri teh pa je še vedno v veljavi le ženski spol:

    • Pleteršnik:
      prepȃst, f. 1) der Abgrund, Habd.-Mik.; morska p., kajk.-Valj. (Rad); — 2) das Entsetzen, die Bestürzung, Cig., Jan.

    • SSKJ:
      prepást -i ž (ȃ) zastar. 1. propad: prepast Egipčanov; 2. groza, prestrašenost: napadalcev se je polotila prepast; od prepasti je komaj govoril

    • Slovar stare knjižne prekmurščine:
      prèpast -i ž prepad: med nami i vami je velika prepaſzt potrdjena BKM 1789, 227; Prepaszt prepaszti kricsi TA 1848, 34; i dáni ji je klücs te prepaſzti ſztüdencza KŠ 1771, 782; Notri vſirokoga mourja prepáſzti BKM 1789, 157; Kâ me sz-prepaszti zla zdignes KAJ 1848, 143; vu prepaſzt morſzke globocsine vr'ze vſze naſſe grejhe KŠ 1754, 134; Csi te Krisztus oszoudi, ali cſi pa med ſzkvarjene v-peklénszko prepaszt KM 1783, 206; Kak vnôgi szo v-prepaszt vtonyeni KAJ 1848, 131; On vcsini prepaszt kmicsno kámro TA 1848, 25; i joucsem vu etoj prepaszti KM 1783, 212

    Helena Dobrovoljc (januar 2017)