Pravljični junaki in raba velike začetnice

Moderator

Vprašanje:

Liiterarni liki v so temeljna sestavina mladinskih književnih besedil. Delimo jih v sedem kategorij: otroci/osebe (Juri Muri?), poosebljene igrače/predmeti (Zzzbudilka ?), poosebljene živali (Maček Muri ...), poosebljena narava/nebesno telo/pojav (Zvezdica Zaspanka), like iz ljudskega izročila (čarovnica, vila, zmaj ?) in izvirne like (kosovirji?).
Tipološko gre za enobesedna (Ciciban, Pedenjped, Sapramiška idr.), večbesedna (Maček Muri, Zvezdica Zaspanka idr.) in večdelna imena (Možiček med dimniki, Tri botre lisičice, Zverinice iz Rezije). Literarno slogovno so najbolj izvirni neologizmi (bžraumps, mba, ščeper idr.).

Na osnovi analize slovenske mladinske književnosti, od njenega začetka v reviji Vedež 1848/50 do današnjega časa so se pojavljali različni literarni liki v obdobjih (1848-1918, 1918-1941/45, 1945-1991, 1991-2004, 2004-), vendar so prostor slovenske mladinske literarne kulture najbolj zaznamovali naslovni liki: Ciciban, Maček Muri, Mojca Pokrajculja, Muca Copatarica, Pedenjped, Zvezdica Zaspanka, Juri Muri, Sapramiška, Pek Mišmač, Zverinice iz Rezije, kosovirja in Piki Jakob. Na osnovi analize slovenske mladinsei književnosti obstaja več kot 300 literarnih likov, ki so mladinsko branje (npr. Martin Krpan), navezujejo na slovensko ljudsko izročilo (čarovnica, čarovnik, škrat, vila, zmaj ipd.), posodabljajo ljudsko slovstvo (Vila Malina, Škrat Dobrošin, Zmaj Direndaj ipd.), poganjajo razvoj avtoske književnosti in ustvarjajo nove literarne like, ki so že folklorizirani (Ciciban, Maček Muri, Kosovirja, Sapramiška, Zvezdica Zaspanka idr.).

Mladinski literarni liki so imaginarna bitja, ki imajo pomembno vlogo v slovenski literarni kulturi, saj so v procesu literarne recepcije s primarnega področja književnosti, diseminirali preko slikaniške knjižne oblike (npr. Martin Krpan, Mojca Pokrajculja, Zvezdica Zaspanka idr.).
Vprašanje se glasi: Kako pisati poimenovanja literarnih/pravljičnih likov, z malo in/ali z veliko začetnico, kako jih sklanjati in kako jih opredeliti?
Uveljavljena literarna terimonologija na področju mladinske literarne vede je -- literarni liki (M. Kobe: Sodobna pravljica, 1999–2000).

Najbolj znani literarni liki:

Ciciban
Juri Muri
kosovirja
Maček Muri
Mojca Pokrajculja idr.

http://centerslo.si/wp-content/uploads/2015/10/32-Blazic.pdf
https://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_slovenskih_mladinskih_literarnih_likov
(v nastajanju)

Muca Copatarica
Pedenjped
Pek Mišmač
Piki Jakob
Sapramiška
Zverinice iz Rezije
Zvezdica Zaspanka idr.

Morebitni primeri rabe termina v besedilih ali povezave do njih:
Zanima me, kako pisati in/ali sklanjati neologizme (ali delne neologizme):

bžraumps (B. A. Novak)
čofli (A. Rozman)
grdavšči (G. Kos)
lebdivke (S. Makarovič)
nebomska (deklica) (B. Gregorič)
pingvinirati (S. Makarovič)
rumcelj (A. Rozman)
ščeper in mba (S. Makarovič)
štramfelj (A. Rozman)
tebomrazbov (S. Makarovič)
(baronica) Tingengern (S. Makarovič)
vošibki (A. R. Roza)
zzzbudilka (B. A. Novak)
žlopi (F. Lainšček)
Primerov je še več, osredotočila sem se na najbolj pogoste.

Odgovor:

Ob prenovi pravopisnega poglavja o rabi velike in male začetnice smo v Pravopisni komisiji pri SAZU in ZRC SAZU odprli tudi vprašanje zapisa domišljijskih imen in ugotovili, da je tovrstnih imen več tipov, od tega, v katero skupino jih uvrščamo, pa je odvisen tudi zapis. Pri tem smo se ravnali tudi po tem, kako so se odločili avtorji, ki so se teh imen spomnili in jih zapisali. Tako je v prvi izdaji knjige o muci Copatarici Ela Peroci pisala muca z malo, kasneje, ko pa so izhajale slikanice s samimi velikimi črkami, se je to izgubilo in v javni rabi zato pogosto zasledimo raznolike zapise.

Naša klasifikacija imen in tudi v nadaljevanju zapisov temelji na preverbi avtorskih zapisov, sodobne jezikovne prakse in pravopisnih pravil.

Enobesedna imena pišemo z veliko začetnico: Ciciban, Pedenjped, Sapramiška, Lupinica, Zvitorepec.
Kadar je ime večdelno, kar pomeni, da bi eno od sestavin lahko v nedomišljijskem svetu pojmovali kot ime, drugo kot priimek, pišemo obe sestavini z veliko začetnico: Maček Muri, Mojca Pokrajculja, Juri Muri, Piki Jakob, Martin Krpan.
Kadar je ime večbesedno (ne večdelno), kar največkrat pomeni samostalniško besedno zvezo z levim prilastkom (zvezo pridevnika in samostalnika), pišemo z veliko začetnico le prvo sestavino. Takih primerov v vprašanju sicer ni, a v pravljičnem svetu obstajajo, npr.: Obuti maček, Rdeča kapica.
Kadar nastopa ime v stalni besedni zvezi z občnim poimenovanjem, v sami zgodbi pa se pojavlja tudi ime samo, npr. Še nekajkrat je zaploskal Mišmaš in iz vseh kotov so se kar vsule sive, rjave, rumenkaste in bele miške, takrat pišemo z veliko le ime: zvezdica Zaspanka, pek Mišmaš, sovica Oka, muca Copatarica.

Z malo začetnico pišemo tista domišljijska imena oziroma bitja, ki ne predstavljajo posameznega, temveč vrsto bitij, skupino …, kar je navadno mogoče razbrati iz dela samega. Npr. pri kosovirjih govorimo o posebnih vrstah bitij, ki imajo celo svojo deželo (Kosovirijo) in vsi tudi svoja osebna imena (kosovir Glal, kosovirka Glili).

Seveda ne smemo mešati imen literarnih likov z naslovi del, predstav, iger in podobno, npr.:

naslov dela: Pek Mišmaš v Kamni vasi (Svetlana Makarovič)
odlomek iz besedila: Vaščani seveda niso vedeli, da škratovskemu peku Mišmašu vsako noč pomagajo pri peki v obokani kleti prave pravcate začarane miške

naslov dela: Sovica Oka (Svetlana Makarovič)
odlomek iz besedila: Njene sestre so bile že zdavnaj pozajtrkovale, letale so med drevesi in se igrale razne sovje igre. Oka pa je še zmeraj spala. Tedaj pa se je sovica Oka prebudila, odprla je velike oči in je bila naenkrat budna.

naslov dela: Deklica Delfina in lisica Zvitorepka (Kristina Brenkova)
odlomek iz besedila: Deklica Delfina, lisica Zvitorepka in muca Brezdomka so srečno prehodile Sredino cesto. Na koncu poti, v oznem popoldnevu so obstale pred nisko, a lično hišico. To je bila hišica muce Copatarice.

Kako sklanjati nenavadne neologizme?
Med navedenimi je največ samostalnikov moškega spola, ki jih sklanjamo po vzorcu korak -a (tj. po 1. moški sklanjatvi):

bžraumps (B. A. Novak): bžraumps, bžraumpsa, bžraumpsu, bžraumpsa, pri bžraumpsu, z bžraumpsom
Ščeper (S. Makarovič): Ščeper, Ščeperja, Ščeperju, Ščeperja, pri Ščeperju, s Ščeperjem (avtorica uporablja kot lastno ime in sklanja s podaljšavo z j)
Rumcelj (A. Rozman): v delu je ime sklanjano po vzorcu nagelj (s podaljšano osnovo z n, v oklepaju navajam bolj navadne knjižne različice) – Rumcelj, Rumceljna (Rumclja), Rumceljnu (Rumclju), Rumceljna (Rumclja), pri Rumceljnu (Rumclju), z Rumcljenom (Rumcljem)
štramfelj (S. Makarovič, v delu Mi, kosovirji): v delu je sklanjatev enaka kot pri Rumcelj
Tebomrazbov (S. Makarovič): Tebomrazbov, Tebomrazbova, Tebomrazbovu, Tebomrazbova, pri Tebomrazbovu, s Tebomrazbovom (v delu ime ni rabljeno v drugem sklonu kot v imenovalniku)

Nekateri ti samostalniki moškega spola so tudi rabljeni le v množinski obliki:

Čofli (A. Rozman): čofli, čoflov, čoflom, čofle, pri čoflih, s čofli (avtor govori o vrsti bitij)
grdavšči (G. Kos): grdavšči, grdavščev, grdavščem, grdavšče, pri grdavščih, z grdavšči
vošibki (A. R. Roza): vošibki, vošibkov, vošibkim, vošibke, pri vošibkih, z vošibki (gre za vzporednico vo-jaki, vo-šibki; edninska oblika bi bila vošibek, sklanja se: vošibka, vošibku, višibka, pri vošibku, z vošibkom)
žlopi (F. Lainšček): žlopi, žlopov, žlopom, žlope, pri žlopih, z žlopi (podobno kot kosovirji, vrsta bitij, ki živi v Žlopaniji)

Po ženski sklanjatvi tipa lipa -e:

mba (S. Makarovič): mba, mbe, mbi, mbo, pri mbi, z mbo

V množini:

Lebdivke (S. Makarovič): Lebdivke, Lebdivk, Lebdivkam, Lebdivke, pri Lebdivkah, z Lebdivkami (= lastno ime, tri ledene starke, v množini kot Hesperide)
nebomska (deklica) (B. Gregorič) = enako kot npr. velika deklica
(baronica) Tingengern (S. Makarovič): (baronica) Tingengern, (baronice) Tingengern, (baronici) Tingengern, (baronico) Tingengern, pri (baronici) Tingengern, z (baronico) Tingengern
zzzbudilka (B. A. Novak): zzzbudilka, zzzbudilke, zzzbudilki, zzzbudilko, pri zzzbudilki, z zzzbudilko

Glagol:

pingvinirati (S. Makarovič): po vzorcu betonirati (gl. paradigmo v SSKJ3)

Helena Dobrovoljc (februar 2017)