Slovenski števniki: poljudna razlaga razlike med »ena roža« in »pet rož«

[Moderator]

Vprašanje:

Kako lahko razložim slovensko negovorečemu (zelo malo), kako in zakaj se v slovenščini sklanja.
Primer:
ena roža
dve roži
pet rož

ali pa

eno pivo
dve pivi
pet piv

Odgovor:

Ena roža, dve roži, tri rože, štiri rože je v imenovalniku. Od pet rož naprej (dokler se spet na koncu ne pojavi ena, dve ... tj. sto ena, ... dvesto ena ... tisoč ena ...) pa je ta zveza v rodilniku. Gre za delni rodilnik (= partitivni genitiv), kjer se izraža del celote.

Lahko bi naredil shemo:
1 do 4 kdo ali kaj?
5 do 100 koga ali česa?
101 do 104 kdo ali kaj?
105 do 200 koga ali česa?
201 do 204 kdo ali kaj?
205 do 300 koga ali česa? itd.

Vzrok takega stanja je v tem, ker so glavni števniki od 1 do 4 izvorno pridevniki in se zato ujemajo v spolu, sklonu in številu. Glavni števniki od 5 do 100 (105 do 200 ...), vključno z 0 (zato 100, 200, 300 ... koga ali česa), so po izvoru samostalniki in so zato neujemalni prilastki. Pomenijo namreč 'peterica, šesterica ...' in imajo tudi enako vezavo: peterica mačk je enako kot pet mačk.

Kozma Ahačič ima to problematiko razloženo v svoji Slovnici na kvadrat v paragrafu 98, bolj poljudno pa v reviji Ognjišče, 2017/9 v rubriki Sproščena slovenščina z naslovom: Zakaj so števniki še vedno v puberteti?

Poglejte si še odgovor Simone Klemenčič na podobno temo Število samostalnika in števniki.

Metod Čepar (november 2017)