Pisanje nagrad: nagrada »piranesi«, nagrada »vilenica«

Moderator

Vprašanje:

V Franovi jezikovni svetovalnici sem prebrala vaš prispevek o poimenovanju nagrad (https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/2124/kako-pišemo-imena-organizacij-oz-stvarna-lastna-imena-v-imenih-nagrad), pa tudi druge prispevke o tem vprašanju, vendar še vedno nisem prepričana, kakšen bi bil po mnenju Pravopisne komisije pravilen zapis nagrade piranesi – saj bi se lahko imenovala tudi Piranesijeva nagrada. Med primeri v vašem odgovoru namreč ne navajate nobenega, kjer bi bila nagrada poimenovana po lastnem imenu točno določene osebe. Pri oskarju se menda sploh ne ve, po kom (če sploh po kom) je dobil ime, kresnik je poimenovan po mitološkem liku, vilenica po jami itd.

Odgovor:

Ime nagrada piranesi je slovensko in njen uradni naziv je tak. Zakaj se niso odločili za poimenovanje Piranesijeva nagrada, ki je seveda tudi povsem sprejemljivo, ni znano, morda je razlog v tem, da gre za mednarodno nagrado in bi tujim sodelujočim povzročalo težave, če bi ime spreminjali v pridevnik (podobno je pri nagradi vilenica, ki je prav tako mednarodno uveljavljena, ki bi lahko bila vileniška nagrada).

Na zahodnoslovenskem področju se večkrat srečujemo z željo, da se imena ohranjajo v imenovalniku ali osnovni obliki (npr. Gimnazija Veno Pilon namesto Gimnazija Vena Pilona), saj se potem v drugih jezikih lažje rekonstruira osnovna oblika.

Sicer je res, da se pri tujih nagradah radi odločamo za prevod oz. ime z zgradbo pridevnik + samostalnik, npr.:
Pulitzer Prize > Pulitzerjeva nagrada
Prix Goncourt > Goncourtova/Goncourteva nagrada

A tudi dvobesedna poimenovanja se z dlje časa trajajočo rabo pogosto poenobesedijo, npr. prejel je bookerja/bukerja … gonkurja/goncourta, nagradili so ga s pulitzerjem …, in izlastnoimenski samostalnik prevzame tudi pomen ‘nagrada’. V enobesednih poimenovanjih (prejeti piranesija, vilenico), ki so sicer praktičnosporazumevalnega značaja, je mala začetnica upravičena, prav tako v poziciji desnega prilastka (nagrada piranesi, nagrada vilenica).

Helena Dobrovoljc (januar 2018)

Dopolnitev odgovora:

Besedni zvezi velika nagrada Madžarske in nagrada vilenica nista vzporedni zaradi sklona prilastka v besedni zvezi.
Besedna zveza velika nagrada Madžarske je sestavljena iz obveznega občnoimenskega jedra nagrada in prilastka v rodilniku Madžarske (ob pridevniškem prilastku velika). Besedna zveza nagrada vilenica pa je sestavljena iz neobveznega občnoimenskega jedra nagrada in prilastka v imenovalniku vilenica. Obveznost občnoimenskega jedra nagrada je odvisna od sklona prilastka. Če je prilastek v imenovalniku, ga lahko v besedilu zapišemo tudi samostojno (vilenica, tako še oskar, vesna, bert). Čeprav je poimenovanje nagrade (vinica) motivirano iz lastnega imena (jama Vinica), v poimenovanju nagrade izgubi lastnoimensko funkcijo, zato tovrstna poimenovanja nagrad pišemo z malo začetnico. Če pa je prilastek v rodilniku, ga v besedilu ne moremo zapisati samostojno, občnoimenska sestavina nagrada (tako še priznanje, srce) je v poimenovanju obvezna, velika začetnica lastnih imen v prilastku pa je ohranjena (srce Sarajeva, nagrada Franeta Milčinskega – Ježka).
Potencialno bi lahko poimenovanje nagrade, upoštevajoč imenovalniško in rodilniško prilastkovno uresničitev, lahko zapisali na dva načina:
(1) obvezno občnoimensko jedro besedne zveze + lastnoimenski prilastek v rodilniku: nagrada Vilenice
(2) (neobvezno občnoimensko jedro besedne zveze) + izlastnoimenski prilastek v imenovalniku: (nagrada) vilenica

ePravopis (popravek redakcije)
vilenica -e [vílenica] ž
|nagrada|: podelitev vilenice; Društvo slovenskih pisateljev je leta 1986 podelilo prvo vilenico kot prilastek, navadno v imenovalniku Mednarodno nagrado vilenica Društvo slovenskih pisateljev podeljuje za izjemne literarne dosežke; kristal vilenice
|nagrada|: Dobitnika kristala vilenice izbere mednarodna žirija;
prim. Vilenica

Manca Černivec (april 2023)