Ali je beseda »bombon« (oz. »bonbon«) nadomestljiva s »sladkorček«?

Moderator

Vprašanje:

Včasih smo slaščico manjše velikosti (bonbon) pisali pač bonbon, kar je prišlo iz francoščine in dobesedno pomeni »dober dober«; zdaj pa po SP 2001 to ni več pravilno, vendar le bombon.
Ali nima slovenski jezik svoje besede za to slaščico? Namreč sladkorček.

Odgovor:

Popravljeno

O tem, zakaj je pri podomačevanju občnih besed prišlo do dvojnice bonbon in bombon, smo v svetovalnici že pisali:
Kdaj je bonbon postal bombon?

Domača sopomenka prevzeti besedi bombon (ki jo po SSKJ² pišemo tudi v izvirni obliki: bonbon) je res sladkorček, a je manj razširjena in tudi – če sodimo na hitro po njeni kolokabilnost (npr. s pridevnikom) – tudi pomensko ni prekrivna z bombonom:

bombon: čokoladni, mentolov, penast, gumijast, želejev/žele, sladek ...
sladkorček: barvast, pravi, praznični, halucinogeni ...

V Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970), tudi v njegovi drugi izdaji (2014), je v geslu sladkorček za razlago in za podpičjem pripisana sopomenka bonbon, kar pomeni, da je v tem pomenu primernejša od iztočnice sladkorček.

sladkórček -čka m (ọ̄)
industrijsko izdelana drobna slaščica iz sladkorja in dodatkov; bonbon: lizati sladkorčke; otrokom je prinesel vrečko sladkorčkov

Tudi pravopisni slovar od sladkorčka, ki ga opredeli kot neobčevalnega, usmerja k bombonu (tokrat je v skladu s pravili podomačevanja v slovenskem knjižnem jeziku zapisana varianta bombon):

sladkórček -čka m (ọ́; ọ̑) neobč. bombon

Oznako neobčevalno pravopisci razložijo takole: »prvina knjižnega jezika, ki je ne uporabljamo v navadnem sporočanju, ampak živi bolj iz izročila knjižnega jezika« (člen 1060 v SP 2001). Pravopisni opredelitvi sledijo tudi avtorji Sinonimnega slovarja slovenskega jezika (2016) z oznako knjižnoizročilno.

Pregled sodobnejšega gradiva pokaže, da samostalnik sladkorček danes uporabljamo le redko kot sopomenko bombonu, temveč pogosteje v prenesenem pomenu kot 'nekaj, kar je dodatna ali izboljšana storitev, nekaj, kar predstavlja nadstandard, višjo mero nečesa glede na povprečje ali siceršnjo navado, priboljšek, npr.:

Tudi kar zadeva videz in ergonomijo so pri Applu naredili kar precejšen korak naprej, tako da brskalnik ponuja kar nekaj sladkorčkov, ki jih drugi brskalniki nimajo.
Križna jama je pravi sladkorček za priložnostne in strastnejše jamarje, ki želijo spoznati četrti jamski sistem na svetu po pestrosti jamskih organizmov.

Na videz pomensko prekrivni sopomenki bombon in sladkorček sta se v življenju jezika v zadnjih desetletjih oddaljili, zato sta v besedilih prekrivni le redko. Tudi zato ob domačih potrebujemo tudi prevzete besede.

Helena Dobrovoljc (januar 2018)