×

Ali je besedna zveza »izključno samo« smiselna?




  • Vprašanje:

    Ali je besedna zveza izključno samo smiselna?


    Odgovor:

    Pri zvezi izključno samo le stežka ocenjujemo pravilnost ali smiselnost, saj gre pri zvezah sopomenk praviloma za stilistični prijem in stavčno figuro, ki je v zvezi s poudarjanjem pomena, stopnjevanjem, tavtologijo, pa tudi s pleonazmom in podvajanjem: izključno in samo sta sinonima (in edinole tudi), zato naj bi, kot izhaja iz vprašanja, ena od enot zadoščala. V skrbno oblikovanih besedilih, recimo znanstvenih, so tovrstne zveze sinonimov res redke, drugod pa gre za učinkovanje v okviru celote, kot v nikoli in nikdar ali črn vranec ali letošnje leto (kar kdaj lahko spremenimo v letos, kdaj drugič pa nikakor ne):

    • Letošnje leto bo še boljše, kot je bilo lansko.

    Še nekoliko bolj stopnjevano:

    • Povsod in tudi v Sloveniji se pač moramo zavedati, da pri članski reprezentanci veljajo samo in izključno samo rezultati.

    Če pridevniško pojmovana kratica postane pridevnik ob samostalniku, pride do podvojitve in odvečnosti celo v več različnih jezikih:

    • ABS sistem je antilock braking system ('protiblokirni zavorni sistem') + sistem,
    • LCD zaslon je liquid crystal display ('zaslon s tekočimi kristali') + zaslon,
    • virus HIV je virus + human immunodeficiency virus ('virus človeške imunske pomanjkljivosti'),
    • v imenu ansambla, v slovenščini imenovanega Fratellisi, si sledijo italijanska, angleška in slovenska množinska končnica.

    Sinonima lahko uporabimo, da se izognemo motečemu ponavljanju istega: namesto Mogoče je to mogoče je bolje Mogoče je to možno, iz česar vidimo, da slednja oblika ni kar za odmet. Vendar pa se kljub vsem stilističnim svarilom ne moremo izraziti drugače kot:

    • Kuharica kuha v kuhinji na kuhalniku, s kuharico v eni in s kuhalnico v drugi roki,

    če želimo povedati točno to, kar je izrečeno ali zapisano. Zveza bedak neumni zagamani je kopičenje sinonimnega v različnih besednih vrstah in nekakšno stopnjevanje.

    Stavčne figure živijo in učinkujejo v svetu, ki ga jezikovna logika ne obvladuje (povsem), sporazumno pa se pišoči in govoreči udeležujemo razmišljanja in izražanja v njem ravno zaradi igrivosti, neujemljivosti in preizkušanja možnega, vendar le, če nam besedilni žanr to dopušča.

    Peter Weiss (januar 2018)