×

Dvojni značaj in zapis besede »kočna«




  • Vprašanje:

    Vprašanje nam postavlja pravilni zapis imen dolin Ravenska, Makekova in Belska Kočna/kočna. Na Jezerskem imamo goro Kočno (z več vrhovi, poimenovanimi tudi Jezerska Kočna, Kokrška Kočna etc.), kjer zapis z veliko začetnico ni sporen. Imamo pa tudi omenjene tri doline, kjer pa se Kočna/kočna (v lokalni rabi tudi podkočna) po logiki sklicuje na kočno kot vrsto/del doline, torej "zgornji, polkrožno zaključeni del ledeniške doline" (SSKJ), ne pa na Kočno kot vzpetino. Splošna raba se poslužuje velike začetnice (torej Ravenska, Makekova, Belska Kočna), nas pa zanima, kakšna je jezikovno pravilna/pravilnejša raba.


    Odgovor:

    Na vprašanje smo deloma že odgovorili v odgovoru o zapisih Gorski Kotar in Hrvaško Zagorje.

    Ker pravopisno pravilo v členu 73 glede pisanja nenaselbinskih zemljepisnih imen določa, da je z veliko začetnico pisana neprva lastnoimenska sestavina večbesednega lastnega imena, se zastavlja vprašanje o imenskem značaju sestavine kočna.

    Tako kot pri Polhograjskih Dolomitih, Gorskem Kotarju, Kočevskem Rogu tudi pri vseh naštetih K/kočnah ... opažamo, da se občnoimenski pomen izgublja in da v zavesti govorcev in govork slovenščine živi Kočna večinoma kot lastno ime, izjemno redki so zapisi, ki sledijo terminološki rabi:

    SSKJ:
    kóčna -e ž (ọ̄)  geogr. zgornji, polkrožno zaključeni del ledeniške doline; krnica

    Geografski terminološki slovar:
    kóčna -e ž geomorf. zgornji, končni del ledeniške doline s strmimi stenami

    Na primer:

    Medtem ko stoji prisojni Verwall kot enovit zid brez stranskih dolin, pa je osojni Samnaun ves razrezan s številnimi stranskimi kočnami. (Slovenske novice 2007)

    Pri Kočni je sicer tudi nekaj zmede povzročilo tudi dejstvo, da dejansko obstaja tudi kot lastno ime gore v Kamniških Alpah – Kočna:

    SP 2001:
    Kóčna -e ž, zem. i. (ọ́; ọ̑) |gora v Kamniško-Savinjskih Alpah|: na Kočni

    Bistveno vprašanje, od katerega je odvisna tudi raba začetnice v večbesednem imenu, ki označuje konec doline, je, ali prebivalci Jezerskega in obalpskega področja danes v izrazu kočna prepoznate občnoimenski pomen ‘krnica’ oz. ‘zgornji del ledeniške doline’. Če občna beseda kočna živi in je celo tvorna, potem je doline treba pisati z malo začetnico Ravenska, Makekova in Belska Kočna/kočna.
    Če pa izraza ne uporabljate več (čeprav omenjate celo podkočno) in je kočna s polastnoimenjenjem (onimizacijo) prešla med lastna imena, potem bi bil zapis z veliko začetnico povsem upravičen.

    Helena Dobrovoljc (marec 2018)