×

Nadpisana števila




  • Vprašanje:

    Kdaj so nadpisana števila pri navajanju/citiranju stična z besedo, kdaj s povedjo, kako je z ločili (so pred ločilom ali za njim, npr. pri alinejnem naštevanju), ali se pod črto pišejo stično z besedilom ali nestično? Iščem pravila, a jih ne najdem.


    Odgovor:

    Mnoge koristne napotke glede pisanja opomb lahko dobite v priročniku Praktični spisovnik ali Šola strokovnega ubesedovanja Mirana Hladnika. Kot knjiga je izšel že večkrat in je dosegljiv tudi na spletni strani, opombe konkretno na http://lit.ijs.si/sp_ssp.html#opom. Tam zapisano je tule večinoma upoštevano.

    Opombno (ali tudi izpostavno) znamenje v besedilu stoji praviloma takoj za ločilom, ki sledi povedi, stavku, besedni zvezi ali besedi, na katero se nanaša besedilo opombe, torej brez presledka. Pišemo ga kot dvignjeno številko (tej lahko kdaj v sili stično dodamo prav tako dvignjene začetne črke slovenske abecede na način 4a) ali kot navadno, torej v računalniškem programu nedvignjeno zvezdico (asterisk, *), če je opomb malo. Opombno znamenje stoji – še enkrat: stično – praviloma za ločilom (izjema je pomišljaj), npr.:

    • ... Bežite!«)¹²
    • ... sedemnajst.«¹³

    Če želi pišoči pojasniti več zaporedno zapisanih besed, se opombno znamenje napše z upoštevanjem zgornjega določila kar se da blizu besede, na katero se nanaša besedilo opombe (prim. https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/494/pisanje-opomb-in-stičnost-izpostavnih-znamenj). Npr.:

    • ... hruške,¹⁴ jabolka¹⁵ in slive¹⁶).

    Vztrajanje pri postavitvi izpostavne številke za zadnje levostično ločilo pa ni vedno smiselno, saj se opomba pogosto nanaša zgolj na zadnjo besedo, ne pa na celotno zvezo ali del povedi, ki ga zaključuje ločilo. Navedeni zgled bi tako lahko zapisali tudi (o tem glej tudi sorodno temo):

    • ... hruške¹⁴, jabolka¹⁵ in slive¹⁶).

    Sicer pa se je treba izogibati že trimestnim številkam. To se da doseči s številčenjem od začetka naprej za vsak razdelek knjige posebej.

    Opomba pod črto ali na koncu poglavja ali knjige se začne z opombnim znamenjem, ki ustreza tistemu v besedilu. Na tem mestu so številke opomb (z morebitnimi črkami vred) lahko nedvignjene, navadne ali polkrepke. Opombnemu znamenju sledi (kdaj tudi večji) presledek in temu besedilo, npr. pojasnilo ali bibliografski podatek. Ta presledek bo sam od sebe naredil že urejevalnik besedila, kot je npr. word:

    ¹² Besedilo opombe, dejanska opomba.
    ali
    12 Besedilo opombe, dejanska opomba.

    Ne glede na način zapisa opombnih znamenj pred dejanskimi opombami jih v sklicih pišemo navadno, ne dvignjeno ali morda polkrepko, npr.: (prim. op. 12).

    Na kratko odgovorjeno: Številke opomb v besedilu pišemo takoj za ločilom, ki sledi pojasnjevanemu besedilu, brez presledka. Izjema so opombe, ki se nanašajo le na besedo, ki stoji pred ločilom -- v takem primeru lahko (da se izognemo dvomom o dosegu opombe) izpostavno znamenje zapišemo med besedo in ločilo (obojestransko stično). Pod črto ali na koncu poglavja ali knjige pa med številko opombe in besedilom opombe vedno stoji presledek.

    Peter Weiss, Tina Lengar Verovnik (marec 2018)