×

Raba izrazov »v času« in »s strani«




  • Vprašanje:

    Zanima me vaše mnenje glede jezikovnih nasvetov iz knjige Jezik naš vsakdanji Janeza Sršena (2. izdaja 1998, Gospodarski vestnik, LJ). On namreč odvsetuje rabo izrazov v času ... in s strani ....
    Primer:

    • v času dopusta – pravilno med dopustom,
    • "v času/za časa vojne – pravilno med vojno, v vojni,
    • v poletnem času – pravilno poleti

    Mislim da primeri za s strani ... niso potrebni saj niso v duhu slovenskega jezika, se pa danes uporabljajo povsod, ne samo v novinarstvu in v medijih.


    Odgovor:

    V priročnikih, kakršen je Jezik naš vsakdanji Janeza Sršena, so jezikovna priporočila, prepovedi in napotki zapisani praviloma zelo na kratko. Zavrnjena in kritizirana beseda ali zveza ima pripisano boljšo možnost na način, kot ste zapisali, in tem priporočilom večinoma lahko pritegnemo. Seveda pa lahko zveza s strani nastopa še v kakem drugem sobesedilu, tako da je sploh ne moremo nadomestiti s čim boljšim: z desne strani enačbe ali pa Začetek finančne zgodbe sega v čas županovanja Jožefa K. .... Presojo primernosti lastne ali tuje ubeseditve nam omogoča jezikovno znanje, ki si ga pridobimo s komuniciranjem v jezikovni skupnosti in z odprtim opazovanjem jezikovno uresničevanega v govorjeni in pisni obliki. Vse to je seveda krepko nadgrajeno z jezikovnim poukom (ne samo) slovenskega jezika, ki smo ga deležni na različnih ravneh šolanja, in tako opremljeni lahko potem posegamo po jezikovnih priročnikih ali pa izpopolnjujemo in utrjujemo svoja spoznanja, ki jih primerjamo s spoznanji drugih v isti jezikovni skupnosti, ki se jim na mnoge načine prilagajamo, saj bi bili s prevelikim soliranjem čudaški. Tako slovenski pravopis, priročniki, kakršen je Jezik naš vsakdanji, in jezikovna svetovalnica, v katero ste naslovili vprašanje, kdaj tudi samo domnevne napake in neustreznosti obravnavajo enako ali podobno, seveda pa z dodatnimi poudarki, kot je v konkretnem primeru lahko tale:

    Besednih zvez, kot sta v času in s strani, zaradi navedbe v jezikovnosvetovalnih priročnikih ne smemo zavračati kar nasploh. Če je zamenjava s čim drugim pomensko ustrezna, jih smiselno upoštevamo, da razgibamo besedilo, torej da hoteno povemo ali zapišemo še kako drugače. Vsekakor pa nam vsem znanje, okretnost, olikanost in razgledanost ne samo v jezikovnem smislu ob tem pridejo neznansko prav in nam koristijo, saj nas jezik povezuje in nam omogoča sobivanje.

    O primernosti besedne zveze s strani smo v svetovalnici pisali tudi v odgovoru:
    https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/2065/ujemanje-povedka-in-priredno-zloženega-osebka-povezanega-z-in-ali-ter-uporaba-zveze-s-strani

    Peter Weiss (april 2018)