Navajanje imen in priimkov v slovenščini in/ali madžarščini

Moderator

Vprašanje:

Naša organizacija pogosto prireja dogodke z gosti iz Madžarske. Ko pripravljam napise z imeni, sem nemalokrat v zagati - v slovenščini navajamo ime in priimek v tem vrstnem redu, Madžari prvo napišejo priimek, šele potem ime.
Na uradnih dogodkih, katerih se udeležujem, se največkrat pojavita obe različici navajanja - na tiskovni konferenci recimo imajo slovenski udeleženci pred sabo svoje ime in priimek, pred madžarskim gostom pa je vrstni red obraten. Ta dvojnost me osebno zelo zmoti.
Kaj je ustrezneje?

Odgovor:

(1) V slovenščini in v slovenskih besedilih (pa tudi v mnogih drugih jezikih in besedilih v teh jezikih) je v osebnem imenu (SP 2003, člen 41: »rojstno (krstno) in družinsko ime«) pravilno zaporedje ime + priimek (npr. Ivan Cankar, Viktor Orbán, Avgust Pavel, Mária Pozsonec). Madžarsko zaporedje priimek + ime v slovenskem besedilu torej prilagodimo slovenskemu sistemu.

(2) V madžarščini in v madžarskih besedilih je za madžarska osebna imena ustaljeno zaporedje priimek + ime (npr. Orbán Viktor, Pável Ágoston, Pozsonec Mária), za nemadžarska »evropska« (in torej tudi za slovenska) pa ime + priimek (na način Ivan Cankar). (Tule »evropsko« osebno ime pomeni strukturo ime + priimek ali priimek + ime, kakršna prevladuje v Evropi in iz nje izvira, brez azijskih in drugih osebnih imen. V pridevniku »evropski« ni nikakršnega vrednotenja.) -- V slovenskih (in tudi v madžarskih) besedilih v npr. kitajskih, korejskih ali vietnamskih osebnih imenih priimek vedno ostaja na prvem mestu (Ši Džinping, Kim Džong Un, Trần Đại Quang).

(3) Slovenska in madžarska osebna imena se obravnavajo po pravilih slovenščine ali madžarščine kot vsakokratnega sobesedilnega jezika:

v slovenskih besedilih za vsa »evropska« osebna imena (in torej tudi za madžarska) velja zaporedje ime + priimek (Ivan Cankar, Sándor Petőfi);
v madžarskih besedilih velja za madžarska osebna imena zaporedje priimek + ime (Petőfi Sándor), za nemadžarska »evropska« osebna imena pa ime + priimek (Ivan Cankar); na naslovni strani antologije slovenske književnosti, ki je izšla z madžarskim naslovom leta 2007 v Budimpešti, piše npr.: Bajzek Mária -- Lukács István -- Mladen Pavičić: Szlovén irodalmi antológia.

(4) Pri srečevanju slovenskega in madžarskega jezika na dvojezičnem slovensko-madžarskem področju (npr. na predstavitvenih napisih ali na neabecedno urejenih seznamih sodelujočih z Madžari in Nemadžari, kot jih vidimo v oddaji Televizije Slovenije Hidak / Mostovi) velja zadnje navedeni, madžarski sistem, pač glede na izraženo ali izpričano pripadnost madžarskemu ali nemadžarskemu okolju imenovanih: madžarska osebna imena so zapisana na način priimek + ime, nemadžarska pa na način ime + priimek, vedno brez vmesne vejice. Poenostavljeno rečeno: nemadžarska osebna imena po slovensko, madžarska po madžarsko. Tako torej, kot je bilo pri vas že doslej.

(5) Morda bo kdo ugovarjal, da se potem kdaj ne ve, kaj od dvojega je ime in kaj priimek. Toda tudi v povsem slovenskih kombinacijah o tem nismo vedno prepričani (npr. Anton Janko, Janko Rudolf, Avgust Stanko, Jakob Aljaž). K ustrezni rabi pomagajo natančnost (pri postavljanju vejice na seznamih tako v slovenščini kot v madžarščini), radovednost, pozornost, odprtost in uvidevnost, vse to pa s spoštovanjem drugačnosti, sploh ker tudi drugojezične zavezuje k upoštevanju in razumevanju naših jezikovnih posebnosti. Ali je mogoče, da takšno sožitje res lahko kogar koli moti?

(6) Še zanimivost: v slovenskih besedilih na seznamih, urejenih po abecedi priimkov, med »evropsko« obravnavanima priimkom in imenom pišemo vejico:

Cankar, Ivan
Kodály, Zoltán
Kohl, Helmut
Weöres, Sándor

v madžarskih besedilih pa je v madžarskih osebnih imenih ne pišejo in v nemadžarskih osebnih imenih jo:

Cankar, Ivan
Kodály Zoltán
Kohl, Helmut
Weöres Sándor

Peter Weiss (maj 2018)