×

Pozdrav v dopisu




  • Vprašanje:

    Spoštovani,
    vaša razlaga uporabe ločil pri pozdravljanju v dopisu ni skladna s Slovenskim pravopisom. Tudi v gimnazijskih učbenikih za pozdravom (kadar je uporabljen brez glagola) ni ločila. Pravopis in zgledi v učbenikih navajajo:

    Lep pozdrav
    France

    Vaša razlaga:
    Pri podpisih je predvsem zaradi angleškega vpliva med pozdravom in dejanskim najpogostejša vejica, ki pa je v slovenščini edina možna le pri nagovoru (Srečno, Kekec – to je govorčeva želja, ne pa Kekčev pozdrav in podpis, torej nekako tako, kot bi bilo v primeru Bodi zdrav, Pepi); res pa je, da podpis sledi v novi vrstici. Zato že kar mnogi pišemo na tem mestu piko:

    Z lepimi pozdravi. (ali:) Lepo te pozdravljam. (ali:) Srečno.
    France


    Slovenski pravopis (št. 240):
    Z lepimi pozdravi
    France



    Odgovor:

    (1) Za pozdravom gotovo ni ločila, če se izjava s povedkom v tretji (redkeje prvi) osebi nadaljuje do vključno imena (podpisa) ipd. v novi vrstici (ločila ne bi bilo, tudi če bi vrstici združili v eno samo, ne moremo pa imena brez škode izpustiti, kot ga lahko v primerih 2 in 3a):

    Lepo te pozdravlja
    France

    Z najlepšimi pozdravi ostajam
    vaš Miha

    Ljubi te
    France

    (2) Če v pozdravu stoji povedek v prvi osebi in se ne nadaljuje v ime, se pozdrav konča s piko (včasih so na tem mestu pisali klicaj):

    Želim vam veliko uspehov in zdravja.
    Janez Slapnik

    Rada te imam.
    Micka

    Ker je kdaj izrecni podpis za pozdravom odveč ali ker v elektronskih pismih lahko izvemo za ime pošiljatelja z različnih mest, kdaj zadošča že zapis, kot je:

    Želim vam veliko uspehov in zdravja.

    Še naprej te imam rad.

    S končno piko torej.

    (3a) V pozdravu lahko povedek sploh manjka. Tedaj za pozdravom nekaterih ne pišejo nič (kot pravopisna pravila s primerom te vrste) ali pa pišejo vejico, vendar je kar koli od tega težko utemeljiti:

    Lep pozdrav.
    Klara

    Srečno.
    Peter

    Tudi tu lahko sploh v elektronskih pismih pozdrav stoji samostojno, brez podpisa kot nadaljevanja, in s končno piko:

    Z mnogimi pozdravi.

    (3b) Te vrste so tudi uradni dopisi z obveznima pozdravom in podpisom (imena podpisnikov so velikokrat opremljena s pedagoškimi in znanstvenimi nazivi), bi pisanje brez ločila ali z vejico zahtevalo nadaljevanje z malo začetnico. Zato je za pozdravom priporočljivo pisati piko:

    S spoštovanjem.
    Red. prof. dr. Milan Vrtačnik, prodekan

    Lepo pozdravljeni.
    Predsednik
    Društva slovenskih pisateljev
    Tone Partljič

    S tem ni rečeno, da sta skopa in istovrstna primera iz pravil Slovenskega pravopisa, zapisana brez končnega oziroma vmesnega ločila, zato napačna. Če je kdo tako vajen pisati in če bo še naprej lahko shajal z omejenim naborom možnosti (sploh če kot pozdrav piše kratko in malo LP), naj kar posnema pravopisna zgleda. Vendar sta slaba, ker ne navajata več različnih oblik pozdravljanja in primerov z veliko začetnico v nadaljevanju, zaradi sledenja angleščini pa slovenski pišoči na koncu pozdrava in pred imenom čedalje bolj pišejo vejico, ki je v slovenščini ne moremo utemeljiti (sobesedilno, skladenjsko,s tradicijo ...), pa še težave z veliko začetnico v nadaljevanju povzroča, tako kot zapis brez ločila za pozdravom. Podpis, kakršen je Red. prof. dr. Milan Vrtačnik, prodekan, pa se -- tako kot podpis pod sliko -- vedno začne z veliko začetnico.

    Peter Weiss (junij 2018)


Prijavite se za odgovor