×

Dva slovarja, dve obliki: »trojski« ali »trojanski konj«?




  • Vprašanje:

    Na SLOTECH forumu sem zasledil zanimivo vprašanje, ali je pravilna oblika trojanski konj ali trojski konj. Zbegalo me je ker sem v Slovenskem slovarju eksonimov zasledil pridevniško obliko trojski. V SSKJ je zapis trojanski (konj). V kakšnem odnosu sta SSE in SSKJ?


    Odgovor:

    Pravzaprav je vprašanje, ki ste ga zastavili, predvsem vprašanje ustaljenosti stalne besedne zveze, manj pa pravilnosti tvorbe pridevnika na -ski iz zemljepisnega imena Troja. Najprej pa beseda ali dve o SSKJ in SSE.

    V nasprotju s SSKJ, ki je eno osrednjih jezikoslovnih del slovenistične stroke in katerega glavna naloga je opisovati (tudi besedotvorno) stanje našega jezika, je SSE predvsem slovar »najpogosteje rabljenih eksonimov oziroma podomačenih tujih zemljepisnih imen« (opis slovarja na portalu Termania). Njegova prvotna naloga je torej navajati ustaljena imena krajev in geografskih enot (avtorja sta raziskovalca Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU), pri čemer je navajanje tvorjenk iz njih drugotnega pomena. Gesla so obdelana predvsem z geografskega vidika, manj pa jezikoslovnega, saj nimajo navedenih (terminoloških) stalnih besednih zvez, frazeološke rabe itd. -- to so podatki, ki jih lahko pridobimo iz jezikoslovnih priročnikov, kakršna sta SSKJ in pravopis.

    Edini nabor zemljepisnih imen, pri katerem so sodelovali tako geografi kot jezikoslovci, so bila imena držav, ne pa tudi iz teh imen tvorjeni pridevniki (na -ski) in prebivalska imena. S tega vidika je ta seznam tudi standardiziran in obvezujoč. Vsi preostali seznami so avtorskega značaja. Z jezikovnega vidika sta normativna oz. referenčna priročnika SSKJ in pravopis (SP 2001), ki pa je glede lastnih imen zastarel, saj se sklicuje na SP 1962. (Gl. odgovor Kitajski zid, nekaj novosti s tega področja je mogoče najti tudi v novem ePravopisu.) Geografi in jezikoslovci sicer sodelujejo v okviru dveh teles: Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU, ki jo koordinira Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, ter v okviru Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije (KSZI), ki jo koordinira Geografski inštitut Antona Melika. KSZI obravnava tudi vsa nova zemljepisna imena.

    Pridevnik trojanski in prebivalsko ime Trojanec (Cigale je leta 1860 imel v nemško-slovenskem slovarju Trojan in za žensko seveda Trojanka, vse je iz krajevnega imena Troja) sta tvorjena po nemških predlogah trojanisch in Trojaner. Tvorbo pridevnika na -ski trojanski navajata tudi pravopisa 1950 in 1962, prav tako SP 2001 v besedotvornem gnezdu gesla Troja. Tako tvorbo v stalni besedni zvezi trojanski konj navajajo tudi SSKJ, SSKJ2 in Sprotni slovar (v pomenu ‘škodljiv računalniški program’). Noben od teh priročnikov ne navaja pridevnika trojski, ki ga zasledimo samo v SSE -- to pravzaprav pomeni, da je taka tvorba pridevnika sicer mogoča, ni pa ustaljena, zlasti ne v stalnih besednih zvezah. Za stalne besedne zveze je namreč značilno, da imajo relativno nespremenljivo obliko in se večinoma pojavljajo le z eno od besedotvorno možnih variant, v tem primeru torej izključno s pridevnikom trojanski, ne pa tudi trojski.

    Je pa vaš pomislek smiseln zlasti s stališča, da se pridevnike na -ski iz podobnih zemljepisnih imen na -ja lahko tvori tudi le s pripenjanjem obrazila -ski (ne pa -(a)nski) na podstavo: Ahaja -- ahajski, Akvileja -- akvilejski, Antiohija -- antiohijski itd. Sodobni trendi tudi kažejo, da lahko tvorba z obrazilom -(a)nski deluje zastarelo: Amerika -- amerikanski, Mehika -- mehikanski. Vendar pa so stalne besedne zveze na take težnje zaradi svoje ustaljenosti bolj odporne kot nekatere druge jezikovne enote.

    Urška Vranjek Ošlak, Helena Dobrovoljc, Peter Weiss (oktober 2018)