×

Končno ločilo v opombah pod črto




  • Vprašanje:

    Ali v naslednjih primerih navedb vira v opombi pod črto na koncu svetujete piko ali ne:

    1 13068/18
    2 Dok. 13068/18
    3 Dokument 13068/18
    4 Resolucija Varnostnega sveta ZN 2231(2015)
    5 Sklep Sveta 2013/255/SZVP
    6 Sklep Sveta 2013/255/SZVP in Uredba Sveta (EU) št. 36/2012
    7 Sklep Sveta (SZVP) 2017/974 z dne 8. junija 2017 o spremembi Sklepa 2010/413/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Iranu (UL L 146, 9.6.2017, str.143).

    Kaj pa če (na isti strani) sledi še vir, pri katerem se zdi pika nujna (ker spominja na bibliografski zapis ali je bibliografski zapis):

    8 Uradni list Evropske unije L 274, 18. 10. 2015, str.1.

    Ali je o tem kakšno pravilo v pravopisu? Ali je mogoče potegniti vzporednico z napisi pod sliko?


    Odgovor:

    Tihi dogovor med zahtevnejšimi pišočimi vzdržuje piko kot končno ločilo pri pisanju opomb v knjigah, razpravah, diplomskih nalogah ipd. Namesto pike lahko glede na sobesedilo seveda stoji kako drugo ločilo -- vprašaj, klicaj, tri pike ...

    Besedila v opombah so raznovrstna: včasih je v eni sami več povedi, kdaj drugič ena sama ali pa tudi čisto kratka navedba okrajšanega bibliografskega podatka, ki je seveda brez povedka. Nekatera uredništva in avtorji dosledno opuščajo piko na koncu URL-jev, češ da bi lahko skvarila naslov spletne povezave. Zaradi doslednosti (to je grafične izenačenosti) poskušamo vztrajati pri končnem ločilu, večinoma pri piki, tako kot na koncu zapisov bibliografskih podatkov ali virov, kjer je pika skoraj brezizjemna.

    Nekoliko drugače je s končnim ločilom za podpisi pod slikami v časopisju, revijah in knjigah: če je podpis pod sliko brez povedka, za njim ni pike, če vsebuje povedek, pa je (lahko tudi kako drugo ločilo). O tem lahko izveste več v enem od naših prejšnjih odgovorov, ki ste ga sami že opazili.

    Peter Weiss (oktober 2018)