×

Ženska oblika besede »mislec« je »mislica«




  • Vprašanje:

    Kako bi se glasila ženska oblika beseda mislec?
    https://m.facebook.com/story.php?story_fbid=481580622356726&id=100015143769532


    Odgovor:

    Težavo pri tvorjenju ženske oblike za besedo mislec smo v Jezikovni svetovalnici že registrirali. Leta 2013 je bil podan naslednji odgovor: ženska oblika besede mislec, vendar pa glede na zelo aktualno temo ženskih poimenovanj lahko tudi v rabi v zadnjih petih letih opazimo marsikaj novega. Že takrat smo opozorili, da je besedotvorno najbolj ustrezna kandidatka beseda mislica, ki se sicer pomensko nanaša na bistroumno misel. V takrat dostopnih virih pomena za žensko obliko nismo našli, zato smo predstavili zasilno rešitev z uporabo moške oblike, ki zagotovo ni najboljša. Novejši viri (zgledi so iz korpusov slWaC in KAS) pa kažejo, da so jo nekateri jezikovni uporabniki že sprejeli:

    Hannah Arendt je mislica, od katere ne moremo niti deducirati nobenih zaključkov niti si pomagati s preprostimi analogijami.
    V tokratni Dlaki z jezika o dvojezični zbirki zapisov drzne mislice in aktivistke Elene Pečarič.

    Dodajamo še nekoliko daljši odlomek iz pogovora z Milico Antić Gaber, tudi iz korpusa slWaC:

    Spomnim se diskusij o seksizmu v jeziku v prvih letih, ko je začel delovati Urad za žensko politiko, in takrat so slovenisti skoraj znoreli, kaj zdaj delamo – a zdaj bomo pa pri vsaki zadevi imeli še žensko obliko, poglejte, kako je to grozno napisano... In potem sem za poskus to naredila v svoji knjigi iz doktorata – pri vsaki možni obliki sem uporabila žensko in moško obliko, če pa se mi je zdelo, da se približuje temu, čemur bi slavisti rekli nasilje v jeziku, sem pa uporabila nevtralno obliko. Kar pomeni, da to je mogoče, da se je treba samo preprosto navaditi. In da je treba dovoliti slovenskemu jeziku, ki je lep, nove izraze, nove oblike, recimo, tukaj so moje študentke, ki so pograbile besedo »mislica«. Torej ni samo mislec pojem, ampak tudi mislica – ženska, ki misli, je mislica. Ta izraz sem prvič uporabila v moji knjigi in potem sem kolegu, ki je bil slavist, rekla, kaj si on misli o tem izrazu, ampak ta slavist je bil očitno naklonjen tem zadevam in je rekel, uporabi jo. Ne rečem, da sem si jo prva drznila uporabit, ampak vidim, da se je kar lepo usedla v tem prostoru, in zdaj mislica ni več nič posebnega, 90, 91. leta pa je bilo to kar malo čudno.

    Sicer ni nič neobičajnega, da se za žensko obliko uveljavi enakopisnica ali enakoglasnica. Taki primeri so: lovka kot 'ženska, ki lovi' in 'gibljiv organ nekaterih nižje razvitih živali za lovljenje hrane, tipanje', podobno še drsalka, varovalka, v množini še kopalke ipd.
    Ko je besedotvorno ustrezna oblika potrjena in uveljavljena tudi v rabi, jo morajo zabeležiti tudi dobri slovarji.

    Helena Dobrovoljc, Mija MIchelizza (oktober 2018)