×

Ujemanje in spol: »dekle« in »vodja«




  • Vprašanje:

    Kdaj lahko v stavku preklopimo na drugi spol?
    Na naravni:

    • Dekle je bilo(a) dobrega zdravja, imelo(a) je majhne črne oči in rdeča lica. Rada se je smejala.

    Na skupni:

    • Zveste priče so želele(i), da bi na sojenju pričevale(i) za njih. Upale(i) so, da jim bo uspelo.
      (Vemo, da so zveste priče tako moški kot ženske.)

    Ali lahko preklopimo na drugi spol še v istem stavku, ali v drugem (če razumemo, da je stavek skupina besed zbranih okrog glagola)? Ali pa to morda ne bi bilo priporočljivo?


    Odgovor:

    Res je, da se pri besedah, katerih slovnični spol se razlikuje od dejanskega, pogosto srečujemo s pojavom, ko se v bližini ravnamo v skladu s slovničnim spolom, že v drugem stavku ali povedi pa se težnja po slovničnem ujemanju umakne in sledimo logičnemu ujemanju. Z logičnim ujemanjem je mišljen dejanski spol osebe. O tem smo v svetovalnici že pisali ob besedah vodja in dekle: https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/2071/ujemanje-samostalnika-vodja-s-povedkom.

    Redko, a tudi, pa se ženski spol uveljavi že v isti povedi, vendar le pri glagolskih oblikah, ne pa tudi pri pridevnikih v vlogi prilastkov:

    • Najbolje uvrščeno dekle je bila …
    • Že kot mlado dekle je bila vajena aktivnega vključevanja v prostovoljne dejavnosti

    Vaš predlog je torej slovnično sprejemljiv:

    • Dekle je bilo(a) dobrega zdravja, imelo(a) je majhne črne oči in rdeča lica. Rada se je smejala.

    Podobno je tudi pri samostalnikih ženskega spola na -a, ki jih uporabljamo za oba spola (priča, vodja, stranka). Razlika med pričo in stranko ter vodjo je v tem, da se za vodjo že uveljavlja tudi prilastkovno slovnično ujemanje (naš vodja in naša vodja), medtem ko pri pričah in strankah tega še nismo zasledili (naša priča, naša stranka in ne naš stranka, naš priča). Pri ujemanju s povedkom pa se priča vede tako kot dekle, vendar prihaja do ujemanja v manjši meri. Precej pogosteje zasledimo zglede: Zveste priče so želele, da bi na sojenju pričevale za njih kot pa zglede Zveste priče so želeli, da bi na sojenju pričevali za njih. Moški spol povedka se uveljavi, če je moški osebek izražen še s kakim drugim sredstvom:

    • Bili so izpuščeni, čeprav se je Miha tudi kot priča trudil dokazati, da …,
    • priča Miha Novak ni bil neposredno zaslišan.

    ali pa gre za prvoosebnost:

    • Priča sem bil, ko je romunski kombi pripeljal na Celovško ...

    V množini je ujemanje s spolom še bolj zabrisano, vendar pa je zakonitost enaka: že v drugi povedi pogosteje sledimo naravnemu spolu osebka kot slovničnemu, če ta dva nista prekrivna.

    Helena Dobrovoljc (november 2018)