×

Nagovor poslušalcev v medijih




  • Vprašanje:

    Ne vem sicer, ali se obračam na pravi naslov, a v zadnjem času se mi je ob poslušanju raznih medijev večkrat zastavilo vprašanje o pravilni rabi našega jezika - zanima me, ali je za naslavljanje poslušalcev določeno, v kateri obliki naj moderator le-te nagovarja?

    Včasih je bilo to običajno v 3. os. mn, danes pa vedno večkrat v 1. os. ed... kar je vsaj mojim ušesom tako tuje, da tega skoraj ne morem "sprejeti" (včasih npr.: »Vsi poslušalci, ki ste z nami ...«, danes pa: »Ti, ki nas poslušaš ...«)

    Upam, da se obračam na vas kot na pravi naslov in se vam za odgovor že v naprej lepo zahvaljujem!


    Odgovor:

    Radijski voditelj predstavlja najtesnejšo in tudi najintimnejšo vez med radijskim medijem in njegovim občinstvom. Ta vez se med drugim vzpostavlja tudi z neposrednim nagovarjanjem poslušalcev, ki so jih dolga desetletja od začetkov radia pri nas res nagovarjali kot množico, tj. v 2. osebi množine. Zlasti na komercialnih radijskih programih pa se danes vedno bolj uveljavlja nagovarjanje v 2. osebi ednine.

    Razlogov za to je več. Eden zagotovo izhaja iz sprememb v nagovarjanju potrošnikov v oglasnih besedilih. Tudi v teh se je občinstva sprva nagovarjalo v 2. osebi množine, pred kakšnima dvema desetletjema pa se je v pisnih besedilih z malo zapisane množinske zaimke (vi, vas, vaš ...) začelo zamenjevati z veliko zapisanimi zaimki za edninsko vikanje (Vi, Vas, Vaš ...). Tomo Korošec v knjigi Jezik in stil oglaševanja (str. 43--49) piše, da cilj javnega sporočanja nikoli ni amorfna množica osebkov, temveč posamična oseba. Množica naslovnikov je torej sestavljena iz aktualnih posameznikov, ki so v množini zajeti kot (1 + 1 + 1 + 1 + ... n). Ko se tvorec oglasa začne bolj eksplicitno obračati na vsakega od teh posameznikov v množici, se torej zgodi premik od množinske k edninski vikalni obliki, ki sta na glasovni ravni enaki, na pisni pa ju ločuje le velika začetnica. Od vikanja k bolj intimnemu, sproščenemu, prijateljskemu ipd. tikanju posameznika pa je nato le še korak. In ker komercialni radijski mediji nagovarjajo potrošnike oglaševalcev, ki njihov program financirajo, postane privzem jezikovne prakse iz oglaševanja še bolj razumljiv.

    Vendar pa to ni edini razlog. Mag. Peter Čakš, strokovnjak za radijsko produkcijo in sodelavec programa Medijske komunikacije na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, jih navaja še nekaj:

    1. Določen trend v nagovarjanje občinstva so prinesli razni vlogerji in youtuberji, ki so začeli snemati svoje videe in nagovarjati »le tebe«. Kako si naneseš make-up, kako nekaj narediš, skuhaš itd. … Ustvarjalci teh vsebin zelo pogosto tikajo svoje gledalce in vsi vemo, da te platforme danes predstavljajo pomemben delež pri medijskih vsebinah, torej narekujejo tudi trende in spremembe produkcijskih praks.
    2. Vsebine na družbenih medijih so prilagojene tebi (slediš tistemu, kar ti je všeč). Torej je v sprejemanje medijskih vsebin vnesena zelo neposredna personalizacija. Čeprav ne neposredno s »ti«, ti denimo Facebook prikaže samo tisto, kar te zanima.
    3. Tudi mobilni telefon je prilagojen le "tebi", na njem je tisto, kar te zanima.
    4. Radio nikakor ni in ne more biti imun na medijske trende. Težko bi našli program, ki ni prisoten na družbenih omrežjih in "ti" torej dostavlja "tebi" zanimive vsebine. Radio je že po svoji naravi intimen medij, osredotočen v prvi vrsti na govor, poskuša biti tvoj prijatelj, spremljevalec ob vsakodnevnih opravilih. In s prijatelji se tikamo, mar ne?

    Tina Lengar Verovnik (februar 2019)



Navajanje
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.