Neprevedljive slovenske besede

[Moderator]

Vprašanje:

Zanima me, če obstajajo neprevedljive slovenske besede. Bi bile lahko takšne besede vedriti, rogovila ali rabutati ali obstajajo besede z istim pomenom v drugih jezikih? Je katera slovenska beseda neprevedljiva?

Odgovor:

(Ne)prevedljivost besed ni odvisna le od izhodiščnega jezika, v tem primeru slovenščine, temveč v enaki meri tudi od ciljnega jezika, torej jezika, v katerega se prevaja. Poleg tega je treba upoštevati, da pomen prevodnih ustreznic v ciljnem jeziku pogosto ni povsem prekriven s pomenom v izhodiščnem jeziku. Knjižna italijanščina tako ne pozna besed, ki bi enoznačno ustrezale slovenskim odkleniti, zakleniti (rabita se kar aprire, chiudere, torej odpreti oziroma zapreti) ali pa peči (rabi se kar cuocere, kar pomeni tudi kuhati). A zato ne moremo trditi, da so navedeni slovenski glagoli neprevedljivi, saj jih na primer v angleščino brez težav prevedemo z lock, unlock oziroma bake. Težave pa bi imeli npr. z enoznačnim prevajanjem angleškega glagola roast ali italijanskega glagola arrostire, ki se navadno nanašata na pečenje mesa, v slovenščino. Najboljše kandidatke za neprevedljive (bolje: težko prevedljive) besede bi bile besede, ki označujejo pojavnost, specifično vezano na neko kulturo, npr. kurent ali potica. Opozoriti bi veljalo tudi na terminologijo in frazeologijo, v tem posebej pragmatične frazeme. Težko je lahko prevesti že pozdrav dobro jutro v jezik, ki ne ločuje med dobro jutro in dober dan, in sicer v primeru, da sam kontekst kaže na potrebo po ločevanju med tema dvema. Na vprašanje, skratka, ni mogoče odgovoriti enoznačno.

Janoš Ježovnik, Boris Kern (marec 2019)