×

Kako pisati okrajšavo »d. o. o.« ali zakaj uzakonjati napake? – odziv na oddajo Jezikanja




  • Vprašanje:

    Danes zjutraj sem poslušala Jezikanje na Valu 202. Zmotila me je izjava, da boste pisavo d.o.o. (namesto d. o. o.) najverjetneje prej ali slej sprejeli v slovar (in pravopis?), ker je tako rekoč »uzakonjena« in zato (mislim, da ne samo zato) že zelo uveljavljena.
    Tudi euro (ne evro) »vlada« v naših zakonih – boste ravnali enako (po tej logiki bi morali pisati tudi dollar in tako naprej po tečajni listi)?
    Raba nekaterih napak pa se je zelo razpasla tudi v splošni javnosti (temu ni tako, še 10 minut nas loči do) in/ali v ožjih skupnostih (v planinski srenji na primer spati na koči, plezati stene; v športnem novinarstvu gostujoča vratnica ...), kar utegne prav tako povzročiti sprejetje v jezikovne priročnike. To bi bilo upravičeno, le če bi v njih take »jezikovne prakse« označili kot napačne. Ali pa je moje razmišljanje passé in sem že za v staro šaro, spadam med puriste, jezikovne teroriste in kar je še takih nadlog?


    Odgovor:

    Pravopisna komisija ne odloča zgolj na osnovi razširjenosti v rabi ali zaradi (drugačnih) zahtev zakonskih in drugih predpisov (žal nama je, da se je v oddaji tako razumelo, vendar je šlo za poljuden prispevek, v katerem ni časa za podrobnejše razlage in bolj poglobljene utemeljitve), vsekakor pa je tudi raba danes nezanemarljiv dejavnik.

    Pravopis je konservativnejši od drugih priročnikov in do spremembe kodifikacije lahko pride s konsenzom širše skupine strokovnjakov. V Pravopisni komisiji pri SAZU in ZRC SAZU ta pogoj uresničujemo z upoštevanjem obeh sestavov komisije.

    Pri okrajšavi d. o. o. v pripravljajočem se predlogu novih pravil predlagamo ohranitev sistemskega pravila, ki pravi:

    Pri besednih zvezah načeloma okrajšamo vsako prvino, krajšavni piki pa sledi presledekt. i. (< tako imenovani/imenovana/imenovano), d. o. o. (< družba z omejeno odgovornostjo), izr. prof. (< izredni profesor / izredna profesorica), op. avt. (< opomba avtorja/avtorice), dr. dent. med. (< doktor/doktorica dentalne medicine).
    V posebnih skladenjskih oz. besedilnih položajih se je v rabi vmesna krajšavna pika postopoma opustila: itd. (< in tako dalje), itn. (< in tako naprej), ipd. (< in podobno), npr. (< na primer), tj. (to je), mdr. (< med drugim), idr. (< in drugo, in drugi).

    Vendar pa so okrajšave gospodarskih družb že nekaj časa problematične, saj se zaradi razlik med registrom gospodarskih subjektov (v katerem so pod vplivom zakonskega predpisa oznake – z le redkimi izjemami – pisane stično, nestični zapis je mogoče le na izrecno zahtevo lastnika družbe) in pravopisom, da so se tisti, ki so se ravnali po pravopisnem določilu in okrajšavo v uradnih obrazcih zapisali nestično, znašli tudi na seznamu davčnih dolžnikov. Na tovrstne težave nas opozarjajo lektorji in tudi podjetje Amebis, ki je vključilo veljavno pravopisno rešitev v Besano, orodje za preverjanje jezikovne pravilnosti, izkazalo pa se je, da je v nasprotju z registrom. Zato smo se s temi primeri ukvarjali podrobneje.

    Ugotovili smo, da so okrajšave, kot so na primer d. o. o., s. p. in d. d., v resnici lahko tudi poenobesedene (espe) in jih kot take pregibamo s podaljšavo osnove, kar jih približuje kraticam. Do nas je med drugim prišel tudi predlog, da se zapisujejo kar doo. (kot je nekoč nastalo iz i. t. d. > itd.). S tem se komisija v celoti ni strinjala, zato smo se odločili, da sprejmemo kompromisni dodatek k zgornjemu pravilu:

    2. Okrajšave kot stalne dodatke ob imenih gospodarskih subjektov, ki jih pišemo za imenom z vejico, zapisujemo tudi stično, če je tak pravno zavezujoči zapis v registru podjetij, npr. Družba Petka, d.o.o., deluje na področju založniške dejavnosti.

    Priprava pravopisnih pravil je bolj zapleten postopek, kot je predstavljeno v javnosti, poleg tega nas danes (morda bolj kot v preteklosti) pravno zavezujejo tudi zakonska določila in obveze. Omeniva naj le dobro znani primer znamke Teflon, iz katere je v slovenščini nastal tudi apelativizirani izraz teflon in iz njega pridevnik teflonski, vendar besedi zaradi določila v Zakonu o industrijski lastnini nista bili uvrščeni v prenovljeno izdajo SSKJ-ja.

    Na hitro še o drugih jezikovnih zadregah, ki jih omenjate:

    • Zapis euro je zahtevan le v pravno-formalnih in zakonodajnih besedilih v povezavi z EU, drugod ne, zato v pravopisu zapisa evro seveda ne bomo spreminjali.
    • Vsa druga vprašanja se tičejo drugih jezikovnih ravni, ne pravopisa, vendar nas v Jezikovni svetovalnici tudi po teh uporabniki pogosto sprašujejo. Opažajo npr. spremembe v glagolski vezljivosti – omenjate primer plezati stene, ki nam sicer ni znan, odgovarjali pa smo na vprašanje o vezljivosti glagolov misliti in zmagati; velikokrat smo že odgovarjali na vprašanja o ustrezni vezavi s predlogi, npr. ali se prijavimo na ali za, ali je nekdo zaposlen na, pri ali v … Vedno pa odklonov od kodificirane norme seveda ne moremo utemeljevati s spremembami v rabi ali dvojnicami, temveč gre preprosto za neknjižno rabo (npr. temu je/ni tako).

    Helena Dobrovoljc, Tina Lengar Verovnik (april 2019)



Navajanje
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.