×

Glagolske zgradbe: »potrebno je + nedoločnik« nasproti »pomembno je + nedoločnik«




  • Vprašanje:

    Brala sem vaš odgovor glede uporabe besed 'treba je'/'potrebno je' + nedoločnik.
    Zanimivo se mi zdi, da so nas v OŠ učili ravno obratno, da je 'treba je' hrvatizem in v tem smislu napačen, da je njegova raba zgolj pogovorna, 'potrebno je' pa je knjižno in bolj pravilno. Še zdaj imam "oprane možgane" glede tega, 'potrebno je' mi deluje lepše, bolj knjižno oz. uradno in nekoliko težko zapišem, da je 'treba nekaj narediti...' A če prav razumem, 'je potrebno + nedoločnik' ni toliko napačno kot je slogovno manj primerno, ali se motim?

    Me pa zanima, kako je v primeru stavka:
    Za zagotavljanje sledljivosti zdravila je pomembno v kartoteki bolnika zabeležiti lastniško ime in številko serije zdravila.
    Torej, je ta stavek pravilen ali manj primeren? Če je ta stavek pravilen, zakaj bi bilo npr. 'je potrebno zabeležiti' manj primerno?


    Odgovor:

    1
    Pohvalno je, da ste opozorili na še eno neskladje med jezikovno rabo in pravopisnimi ali stilističinimi določili. Jezikovna raba se spreminja, v priročnikih zapisana določila pa so praviloma starejša in (se) jih učimo vedno znova. V kakih primerih sledimo slovničnemu, pravopisnemu ali pravorečnemu sistemu in pri tem odpravljamo nesistemske odklone in tudi napake -- v jezikovnih priročnikih zapisano večinoma odslikava rabo, pozorni pa postanemo predvsem, če je ne. Uporabniki, učitelji in drugi strokovnjaki se nekaj časa še vedno oprijemamo veljavnih načel: v jezikovni praksi (praviloma v pogovornem jeziku) mora biti količina odklonov od tistega, čemur pravimo knjižni jezik, dovolj velika, da pride do spremembe tudi v priročnikih. Tako je pri sprejemanju jezikovnih sprememb v knjižni jezik že od nekdaj: izmed dvojnic se kdaj na primer uveljavi samo ena, vendar lahko soobstajajo dalj časa. Kar vsaka sprememba v jeziku (zelo očitne so v pogovornem jeziku in se v njem pogosto začnejo) se ne uveljavi takoj v celotni jezikovni skupnosti, če sploh se, celo pri poimenovanju tehničnih novosti, ki so najbolj očitne, ne bodo vedno sodelovali čisto vsi uporabniki slovenskega jezika. Jezikovne razlike nastajajo tudi zaradi različnih narečnih osnov, zaradi stikov z drugimi jeziki, zaradi različnih jezikovnih okolij, v katerih živimo (mladi, stari), načitanosti ...

    Pri treba je in potrebno je se v priročnikih že vsaj zadnjih 70 let kaže raba obojega največkrat v primerih z nedoločnikom, kot je o tem ni potrebno več govoriti in o tem ni treba več govoriti. Čedalje bolj dojemamo razliko kot stilistično. Le v nekaterih res skrajnih primerih so položaji danes čisto jasni: ne potrebuješ hoditi k vaji je odsvetovano, priporočljivo pa ni ti treba hoditi k vaji; glagol trebati je zastarel ali narečen, namesto njega pride edino prav potrebovati: sladkorja ne trebamo. Hkrati pa Prešernovega Kaj pa je tebe treba bilo? ne bomo znali izraziti ustrezno zadržano z glagolom potrebovati. Za pravico enega in drugega gre, in oblika treba je bi lahko iz domnevne tekme s potrebno je izšla kot poraženka, češ da je pritepena, čeprav je zelo živa. V zvezi Treba se je učiti stoji ob nedoločniku (Potrebno se je učiti je močnejše, skorajda 'nujno', 'obvezno'), hkrati pa ob glagolniku lahko nastopa edinole oblika potrebno je: Učenje je potrebno. V jeziku so vzporednice marsikdaj zelo samovoljne in čudne.

    2
    Geslo olimpijskih iger je Pomembno je sodelovati, ne zmagati: tu po SSKJ-ju pomembno pomeni primernost, koristnost sodelovanja. Vendar pa je za dosego zmage na tekmi potrebno sodelovati, saj zmage brez udeležbe sploh ne more biti: potrebno izraža nujnost sodelovanja. Razlika med obema prislovoma je torej pomenska, ne stilistična, in sploh ne gre za pravilnost oziroma večjo ali manjšo primernost. Za zagotavljanje sledljivosti zdravila je pomembno v kartoteki bolnika zabeležiti lastniško ime in številko serije zdravila: primerno, koristno, priporočljivo ipd. je zabeležiti, ni pa nujno zabeležiti, kar bi izhajalo iz prislova potrebno na ustreznem mestu.

    Peter Weiss (junij 2019)



Navajanje
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.