Ženska oblika besede »modrec«

[Moderator]

Vprašanje:

V slovarju nisem zasledila ženske oblike besede modrec (tisti, ki modro razmišlja). Zanima me, ali obstaja takšna oblika, oz. kako se uporablja v ženski obliki (le opisno)?

Odgovor:

Na podobno vprašanje, tedaj glede ženske oblike samostalnika modrec, smo v svetovalnici že odgovorili: Ženska oblika besede »mislec«.

V rabi (še) nismo zasledili ženske oblike besede modrec, a – kot velja za druge pozno uveljavljene ženske oblike – najbrž tudi modrec ne bo večno ostal brez para.

Besedotvorne možnosti, ki jih slovenščina ponuja, so deloma že pomensko zasedene, a tudi te so zaradi redke rabe manj znane. Nekoliko težje izgovorljivi sklop nezvočnika in zvočnika (d + r) je najverjetneje razlog, da se bo uveljavila tvorjenka z obrazilom, ki ga uvaja samoglasnik i (-ica, -inja: modrica in modrinja). Manj verjetna je tvorba z obrazilom -ka (modrka se v nam dostopnih slovenskih besedilih še ni pojavila). Različice, tvorjene z drugimi obrazili (npr. -ulja), so pogosto slogovno zaznamovane (modrulja), pa tudi pomensko zasedene (modrulja ‘morski pes v Jadranu’). Slednje sicer ne bi smelo biti ovira, saj je mnogo slovenskih feminativov večpomenskih. Sicer sta módrica kot feminativ in modríca v trenutnem pomenu sta prekrivni le na pisni, ne pa tudi na izgovorni ravni.

Kot zanimivost omenimo še starinski samostalnik modrija. Obrazilo -ija je sicer značilno za tvorjenje samostalnikov, ki pomenijo lastnosti, modrija je starinska beseda, ki označuje neživo, pomeni modrost, po slovarju slovenskih sinonimov je tudi sopomenka za domislico, misel, modrovanje; v sodobni rabi je ne zasledimo. V 19. stoletju je živela kot pojmovni samostalnik:

Modrijan Kartesi, s kojim se začenja vsa novejša in dendenešnja svetna modrija, je svojo sistemo začel s prav prostim in lehko umevnim stavkom: »Cogito, ergo sum«, to je, »ker mislim, tedaj sem.«
(Kmetijske in rokodelske novice, 1868)

Največ možnosti imata torej módrica in módrinja. Beseda modríca pomeni tudi modro liso na koži ali označuje muzo; v grški mitologiji so modrice ali muze Zevsove hčere, boginje petja, glasbe in znanosti. Módrinje v slovenščini še nimamo.

Ko bo potreba po ubeseditvi dovolj velika, se bo začela uporabljati ena ali druga; sistemski in torej zreli za rabo primerni sta obe.

Helena Dobrovoljc, Tina Lengar Verovnik, Peter Weiss (oktober 2019)