×

Predlog »z« ali »s« pri zapisu členov v pravnem besedilu




  • Vprašanje:

    Po SP naj bi se glede predlogov pri številkah ravnali glede na zapis, pri izgovoru pa glede na izgovor, kako pa je v tem primeru, ko zapišemo npr. 11/4 ZPIZ-2. To pomeni četrti odstavek enajstega člena ZPIZ-2.

    Ali je prav v skladu s 11/4 ZPIZ-2 ali v skladu z 11/4 ZPIZ-2?


    Odgovor:

    Odgovor na vaše vprašanje ni preprost. V podobnih primerih, ko so števila zapisana s števkami, se ravnamo po pravopisnem pravilu SP 2001 v členu 638, ki pravi, da se pri izbiri predloga z oz. njegove variante s ravnamo po izgovoru:

    • deljeno z 8 [z ósem]
    • z 38 [z osemintrídeset]
    • deljeno s 3 [s trí]
    • s 6 [s šést]

    Pred imeni in kraticami se, upoštevajoč isto pravilo, ravnamo po črki zapisanega, torej:

    • z Zoisom [s cójzom]
    • s Hugojem [z igójem]
    • s SDK [z esdekájem]

    V razpravi Pravopisne komisije je bilo najglasneje zastopano stališče, da je v vašem primeru najbolje upoštevati linearni zapis, torej zapisati z enajst skozi štiri. Če kdo zapis 11/4 bere raztolmačeno, torej četrti odstavek enajstega člena, je to sekundarno. Vsekakor ne moremo takega tolmačenja pričakovati od bralcev, ki niso seznanjeni z branjem v stroki.


    Zaradi širšega obsega problematike v nadaljevanju navajamo še nekaj primerov in utemeljitev, ki jih je prispeval član Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU Peter Weiss.

    (1) Uporaba predloga pred zamolkom
    Predlog z ima položajno varianto (= se piše in izgovarja kot) s, pogostejši je, izgovarja se pred vsemi samoglasniki, zvočniki in zvenečimi nezvočniki, s-ju pa ostanejo le sledeči začetni nezveneči nezvočniki. Ko govorimo in hočemo v razredu recimo našteti stoletja, ki bodo obravnavana, se reče: Začeli bomo z ... ali Začeli bomo s ... Nadaljevanje: ... sedemnajstim stoletjem. Ali pa: ... osemnajstim stoletjem. Prva izbira je, se mi zdi, z (neprimerno več možnosti ima, da bo prava, pa še bolj slišno je), razen če je nadaljevanje tudi mentalno pri govorečem tako blizu, da bi bilo neujemanje zvenečnosti ali nezvenečnosti predloga in nadaljevanja opazno.

    (2) Uporaba predloga pri različnih načinih branja letnic
    To je zelo blizu fakultativnosti pri predlogu pred letnicami, ki jih lahko beremo na dva načina. Npr. 1908 beremo kot tisoč devetsto osem (s s) ali devetnajststo osem (z z).
    Kaj pa letnica 1798?
    Če je pri prejšnjem primeru predlog določil in zapovedal nadaljnji izgovor, tega pri tisoč sedemsto devetinosemdeset ni, ker pred tem in tudi pred sedemnajststo devetinosemdeset pišemo in izgovarjamo predlog s.

    Sklep: Pri številkah in simbolih velja izgovor nečrkovnega zapisa, torej izgovorna uresničitev zapisanega, saj tu pravilo po zapisani črki odpove.

    (3) Raba predloga pred kraticami
    Samoglasniško ali polglasniško izgovarjanje črk (in potem tudi kratic) vpliva na izgovor predloga: izgovorno s FDJ in z FDJ bi se torej razlikovalo in govorca obvezovalo pri izgovarjanju, v drugem primeru s (polcitatnim) nemškim črkovanjem [z èvdejót], v prvem s polglasniško izgovarjanimi črkami.

    (4) Raba predloga pred tujimi imeni, pri katerih se vzglasje razlikuje med govorom in zapisom
    Ravnanje po zgoraj omenjenem pravopisnem načelu nam ne pomaga pri tujih črkah s Xijem [s šíjem] v kitajščini in z Xherdanom [z džErdanom] (švicarski nogometaš Shaqiri, kdaj zapisan tudi kot Džerdan Šaćiri). Mehiško mesto je Xochimilco [hočimílko], torej je predlog s: v takih primerih moramo torej poznati natančen izgovor besede za predlogom.

    (5) Raba predloga pred simboli
    Pisna varianta z se lahko uporablja kot nevtralna možnost, npr. pred simboli. Primer.

    Mesta označite
    – z * = z zvezdico/asteriskom
    – z ~ = z vijugo / s tildo
    – z # = z lojtro / s ključnikom
    – z @ = z afno / s pri/polžkom/kačico
    – z ° = z nadpisanim krožcem / s krožcem zgoraj

    Zapis s °, ki bi zapovedoval izgovor [s krožcem zgoraj] in izključeval izgovor [z nadpisanim krožcem], presega naše, glasnobralske zmožnosti. V teh primerih (ko se ne bere po črki, ampak po izgovoru simbola ipd.) lahko gre za stilistične odločitve, lahko tudi, da poskušamo slediti zapisanemu (ki da odraža hotenje in znanje pisca).

    (6) Glasovne variante
    Kar močen argument proti pisanju variante predloga v skladu z izgovornim nadaljevanjem je prilagajanje zvenečnosti in nezvenečnosti v primerih vzeti in vsak: v zadnjem primeru je začetni v zaradi sledečega nezvenečega s izgovorjen nezveneče, torej [s Wsákim] (tako je zapisano v SP 2001 v pravilu 642–643, ni pa jasno, če kdo v slovenščini to še govori), in bi se v primeru pisanja v skladu z izgovorom nadaljevanja pisalo s vsakim. Raje ne. SP 2001 je lahko bil v tem primeru dosleden: po črki se piše z, izgovorna uresničitev na začetku nadaljevanja pa je potem lahko različna (([w] (dvoustnični v/u), [u] ali v eksotični obliki [W](v SP 2001 zapisan kot na glavo postavljeni w), torej kot nezveneči [w])).

    Sodelavci ožjega sestava Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU (november 2019)



Navajanje
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.