O zapisu »magxit« ... ali »magexit«, »megsit«, »mexit«, »meksit«

Moderator

Vprašanje:

V slovenskih medijih se v zvezi z dogodki v britanski kraljevi družini ter odločitvijo princa Harryja in Meghan Markle, da odstopata od opravljanja kraljevih dolžnosti, pojavljajo različni izrazi, prevzeti iz angleščine: magxit, magexit, megxit in megsit. V tujih medijih prevladujeta zapisa magxit in magexit.
Glede na analogijo z izrazom »brexit«, ki je v medijih že precej razširjen, in zakonitosti slovenskega jezika pri prevzemanju in citiranju tujih besed, me zanima, zapis katerega od navedenih izrazov bi priporočili.
Ali v slovenščini težko izgovorljiv soglasniški sklop -gx- (»megxit«, »magxit«) lahko vpliva na odločitev glede zapisa pri prevzemanju v slovenskih besedilih (od tod najbrž odločitev za zapis »megsit«)? Ali je bolje v tem primeru pisati tuji izraz citatno (npr. magxit), to je ne glede na glasovni sklop v slovenščini?

Odgovor:

Že v odgovoru glede zapisa brexit smo opazili, da se zdi jezikovnim uporabnikom v tej prekrivanki (Britanija + exit) podobno kot v prejšnjih (grexit) očitno pomembno ohraniti besedo exit v izvirni/citatni obliki, saj tako beseda očitno nakazuje na svojo izvorno motiviranost.

(a) brexit, grexit, frexit
Ohranitev druge sestavine prekrivanke v citatni obliki se je obnesla tudi pri grexit in frexit, pri katerih je prva beseda ohranjena le v prvem zlogu (Francija – frexit; Grčija – grexit), druga pa v celoti nespremenjena.

Nekoliko drugače je pri drugih tvorjenkah te družine:

(b) nexit

S spojitvijo imena Nederland in besede exit sta sovpadla in se v enega zlila oba e-ja.
Primer rabe:

Wilders se zavzema za izstop Nizozemske iz EU (nexit), zaprtje meja, zaustavitev množičnih migracij, prepoved vstopa na Nizozemsko za begunce in migrante iz muslimanskih držav ter prepoved islama in Korana.

(c) slovenske različice: sloexit, katelexit, jugoexit

Zakaj so se v knjigi Dimitrija Rupla odločili za težje izgovorljiva sloexit in jugoexit, ni znano, zdi pa se, da bi slexit in jugexit morda težje razumeli. Podobno velja za katalexit.
Primer rabe:

Pri založbi Modrijan je izšla knjiga politika, profesorja in pisatelja Dimitrija Rupla Zadnjih sto let (1917–2017), podnaslovljena Kratka zgodovina od jugoexita in sloexita do katalexita.

Vsi našteti primeri kažejo na to, da se uporabniki odločajo za zapis exit in ne eksit.

(č) megxit

Pri odločitvi družine britanskega princa, da se poslovi od kraljevskih dolžnosti, se je pojavil izraz megxit, ki najbrž neupravičeno izpostavlja le vlogo prinčeve soproge Meghan. A to je le komentar, ki z vašim vprašanjem nima povezave.
Stik imena Meghan [mégan] in besede exit [éksit] ponuja dve pisni rešitvi: če zapišemo poimenovanje s kratkim ali dolgim prvim delom imena Meghan – me (mexit) ali meg (megxit), to na izreko ne vpliva, saj končni zveneči g in začetni nezveneči k zaradi prilikovanja kot elementa nezvočniškega para sovpadeta. V vseh primerih bi tvorjenko izgovorili kot [méksit], pa naj bo zapisana kot megxit ali mexit. Podobno tudi Bangkok in Hongkong. V angleškem »Urbanem« slovarju na spletnem naslovu https://www.urbandictionary.com/define.php?term=Mexit je sicer izraz mexit že bil uporabljen za združevanje besed Mehičan in exit, sicer kot glagol (to mexit a company: I was surprised to find out he mexited Tecate). Ostane torej megxit.

Če bi se odločili za podomačeni zapis drugega dela (meksit), bi novo poimenovanje izgubilo rdečo nit s predhodnimi, zgoraj naštetimi, pa najbrž tudi nekaj medijske privlačnosti. Brez slednje poimenovanje samo po sebi nima smisla, saj gre za priložnostni publicizem, ki nima takega vpliva na tvorjenje novih izrazov kot npr. brexit (brexitovec, brexitski) in bo hitreje utonil v pozabo kot njegovi predhodniki.

Helena Dobrovoljc (februar 2020)

_{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.}