Deležnik na -č in glagolski morfem »se«

Moderator

Vprašanje:

Deležniki na -č imajo včasih zraven se, včasih pa ne.
Npr. spreminjajoča (se) zgodovina. Na Gigafidi je največkrat s se, je pa tudi brez. Poleg tega imaš v Pravopisu blesteč, uporablja pa se tudi blesteč se.
Zakaj je tako? Sta obe možnosti (s se ali brez) v redu?

Odgovor:

Pri primerih deležnikov in deležij s se je treba ločevati med tistimi iz povratnih glagolov (tj. glagolov, ki imajo prosti morfem se v slovarski obliki, npr. bati se, smejati se) in tistimi iz trpnikov s se (npr. zibati se = biti ziban > zibajoča se ladja).

(1) Pri deležnikih iz povratnih glagolov omahovanje kaže že SSKJ: tako pri deležnikih in deležjih iz glagola smejati se navaja naslednje oblike:

smejáti se smêjem se tudi -ím se stil. smêjam se nedov., smêj se in smèj se smêjte se stil. smêjaj se smejájte se; smejál se stil. smêjal se smejála se (á é, í, é) [...]
smejé: smeje je odšel iz sobe
smejé se: smeje se kaj pripovedovati; objemala je otroka, smeje se od sreče
smejáje se zastar. smeje se: smejaje se kaj reči; na glas se smejaje, je zaprl vrata
smejóč se -a -e: smejoč se ga je gledal; glasno smejoč se, ga je poslušala; smejoče oči; smejoči se otroci*

Vidimo lahko, da pri deležjih na -e navaja dvojnici s se in brez se, pa tudi pri deležniku na -oč, kjer je sicer izpostavljena samo oblika s se, je naveden primer brez prostega morfema (smejoče oči). Zgledi kažejo, da je v teh primerih, kjer je pomen s se ali brez enak in nedvoumen, dopuščena tudi raba deležnika/deležja brez prostega morfema se.

Za primerjavo lahko navedemo še zglede deležnikov pri glagolu lesketati se v SSKJ, kjer je prav tako izpostavljena le oblika s se, v zgledih pa je njena opustljivost pri deležniku (ne pa tudi pri deležju) nakazana z oklepajem:

lesketáti se -ám se in -éčem se stil. lesketáti -ám in -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) [...]
lesketajóč se -a -e: luske lesketajoč se odpadajo; lesketajoče (se) luči v daljavi; v upanju lesketajoče (se) oči; lesketajoče (se) perje divjega petelina; srebrno (se) lesketajoča reka*

Deloma bi lahko v to kategorijo uvrstili navedeni primer blesteč (se), ki je deležnik/deležje iz glagola blesteti se, ki ima v SSKJ v pomenu odbijati iskrečo se svetlobo; bleščati se, lesketati se tudi enakovredno dvojnico brez prostega morfema: blestéti se -ím se in blestéti -ím nedov. V tem pomenu sta torej sprejemljivi obe obliki: blesteča (se) reka. Nasprotno je v pomenu vzbujati občudovanje zaradi izredne lepote, nadarjenosti navedena samo oblika brez prostega morfema se blesteti, zato je v tem primeru možna samo oblika deležnika brez se: blesteča lepota, blesteč um, blesteča kariera.

(2) Pri deležnikih iz trpnih oblik glagolov s se (npr. spreminjati se) ali v primerih, ko se označuje povratnost (utrujati se = utrujati sebe), raba prostega morfema zaradi pomenske razlike ne more biti poljubna:

spreminjajoča se zgodovina = zgodovina, ki se spreminja proti spreminjajoča zgodovina = zgodovina, ki spreminja (kaj)
utrujajoči se človek = človek, ki utruja sebe proti utrujajoči človek = človek, ki utruja (druge)

V takšnih primerih je se pomenskorazlikovalen in ne bi smel biti opustljiv, čeprav se pod vplivom prvega tipa v besedilih večkrat opušča. Zlasti pogosto je se opuščen, ko deležnik določa neživi samostalnik, kar zmanjšuje dvoumnost besedila, poleg tega pa sobesedilo običajno napotuje na pravilen (trpni) pomen.

Nekaj primerov iz Gigafide, ki so nepravilno rabljeni brez se:

Javnost ima do različnih dogodkov spreminjajoč odnos, ki gre od ravnodušnosti pa do zanimanja in opredeljevanja.
Fotografi so bili prvotno navdušeni nad avtentičnim odslikavanjem stvarnosti in možnostjo novega medija, da ulovi in ohrani spreminjajoče podobe narave.
Govorili bodo o spreminjajoči vlogi hišnih ljubljencev v sodobnem svetu. Nekoč so bili čuvaji ali so pomagali pri lovu, zdaj so vse bolj družabniki.

Alenka Jelovšek (februar 2020)

_{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.}