×

Zanikanje ob namenilniku




  • Vprašanje:

    Zanima me, kateri sklon je pravilen v spodnjih primerih, ko je rabljen namenilnik. Na Jezikovni svetovalnici sem našla več odgovorov glede zanikanja ob nedoločniku, vendar pa med odgovori nisem opazila, da bi bilo omenjen namenilnik. Ali za predment, ki stoji ob namenilniku, veljajo podobna načela kot za predmet ob nedoločniku? Primeri so na videz zelo podobni, ampak domnevam, da je sklon podobno kot pri nedoločniku odvisen od tega, kaj zanikamo. Najlepša hvala za odgovor.

    • Tisto soboto popoldan ni šel brat časopis/časopisa.
    • Tisto soboto popoldan ni šel brat časopis/časopisa, saj ga je čakalo delo na vrtu.
    • Tisto soboto popoldan ni šel brat časopis/časopisa, ampak knjigo, ki mu jo je podaril prijatelj.
    • Tisto soboto popoldan ni šel brat časopis/časopisa, ampak je šel na sprehod po mestu.


    Odgovor:

    V povezavi s zastavljenim vprašanjem sta relevantna dva vidika rodilnika zanikanja:

    a) »zanikanje čez« glagolsko dopolnilo, navadno nedoločniško (prim. odgovor v svetovalnici in še; prim. tudi strani 223–224 prispevka, posvečenega rodilniku zanikanja, na simpoziju Obdobja 38);

    b) zanikanje ne samega dejanja, pač pa zlasti predmeta dejanja (prim. odgovor v svetovalnici; prim. tudi strani 224–225 prispevka, posvečenega rodilniku zanikanja, na simpoziju Obdobja 38).

    Če že objavljene odgovore in ugotovitve iz omenjenega prispevka strnemo, lahko odgovorimo naslednje:

    1. »Zanikanje čez« glagolsko dopolnilo se glede (izrazite) prevlade rodilnika zanikanja nad tožilnikom pri namenilniku ne razlikuje bistveno od »zanikanja čez« dopolnilo v nedoločniku; gl. kratko poizvedbo v korpusu Gigafida.
      Čeprav raba tožilnika ni povsem izključena, bi bila torej v povedih 1, 2 in 3 najustreznejša raba rodilnika:
      Tisto soboto popoldan ni šel brat časopisa; Tisto soboto popoldan ni šel brat časopisa, saj ga je čakalo delo na vrtu / ampak je šel na sprehod po mestu.

    2. Edina poved, kjer je raba tudi tožilnika, ne le rodilnika, bolj verjetna, je poved 3, v kateri ni zanikano samo dejanje branja, pač pa njegov predmet (ne časopis, temveč knjiga). To je vidno tudi iz potencialne pretvorbe povedi v nenikalno: Tisto soboto popoldan je šel brat ne časopis, ampak knjigo, ki mu jo je podaril prijatelj.
      Pri tej povedi sta tako možnosti dve, čeprav slovenščina v primerjavi z nekaterimi drugimi slovanskimi jeziki, npr. ruščino in poljščino, tudi pri zanikanju ne samega dejanja (pač pa zlasti predmeta dejanja) zanikanje običajno uresničuje tako, kot bi dejanje bilo zanikano, torej:
      Tisto soboto popoldan ni šel brat časopisa/časopis, ampak knjigo, ki mu jo je podaril prijatelj.

    Domen Krvina (marec 2020)


    Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.



Navajanje
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.