Povratno svojilni zaimek

Moderator

Vprašanje:

V nadaljevanju je nekaj primerov, v katerih zaradi različnih razlogov nisem bila povsem prepričana, ali naj uporabim povratni osebni zaimek – zlasti takrat, ko je svojilni zaimek del besedne zveze, ki je 'oddaljena' od osebka. Večina primerov je nerodnih in bi se jih dalo preoblikovati in povedati spretneje, manj zapleteno ali dvoumno, uporabila sem jih predvsem za prikaz mojih zagat.

Ta institut je glede na njegovo/svojo definicijo mogoč v primerih ... (če svojilni zaimek izpustimo, sicer težave ni več)
Izhajajoč iz svojega/njegovega namena se je zavzel … (v pomenu 'Imel je tak namen in na podlagi tega namena se je zavzel …')
Sosedino prepričanje o njenem/svojem prav
Obtoženi je bil obveščen o postopku zoper sebe/njega
S polnim razumevanjem obtožb zoper njega/sebe se je odločil …
Bal se je zaprtja svoje/njegove trgovine
Jezik, ki ima kopico le sebi/njemu lastnih značilnosti
Domneva o obtoženčevem pretiranem optimizmu v svojo korist
Sami sta se odločili o zanju/zase najprimernejši rešitvi
Zagotovljena je polna svoboda zapustnikovega razpolaganja s svojim premoženjem
Zapustniku je zagotovljena polna svoboda razpolaganja s svojim premoženjem
Tako bodo lahko zaživeli v skladu s svojimi pričakovanji in pričakovanji njihovih/svojih staršev
Astronom, ki preučuje s svojim/njegovim daljnogledom še dosegljive
Utrjuj v sočloveku vero v njegovo lastno pomembnost (ali je je iz tega stavka jasno, čigavo pomembnost, torej v pomenu 'utrjuj v sočloveku vero, da je pomemben' ali v pomenu 'utrjuj v sočloveku vero, da si pomemben'?)

Odgovor:

O rabi povratno svojilnih zaimkov nasproti osebnim svojilnim zaimkom smo v naši svetovalnici že pisali (gl. https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/123/raba-svojilnih-in-povratno-svojilnih-zaimkov).

Zadrega izhaja iz dejstva, da pravilo (Toporišič 2004: 342), po katerem se osebni svojilni zaimki (moj, najin, naš; tvoj, vajin, vaš; njegov/njen, njun, njihov) uporabljajo za izražanje svojine ne glede na to, ali je udeleženec sporočanja govoreči, ogovorjeni ali neudeleženec pogovora, v nekaterih primerih sovpada s pravilom (Toporišič 2004: 342/343), po katerem se povratni svojilni zaimki uporabljajo za izražanje lastnine osebka. To je zlasti očitno takrat, ko skladenjsko gledano osebek v povedi ni navzoč, pomensko logično pa njegova prisotnost obstaja.

Če si pogledamo primer: Sosedino prepričanje o njenem/svojem prav, lahko rečemo, da soseda ni udeleženka pogovora niti ni ogovorjena, zato bi načeloma morali uporabiti osebni svojilni zaimek, ki izraža svojino neudeleženca pogovora, torej: Sosedino prepričanje o njenem prav. Vendar pa je sosedo hkrati mogoče dojemati kot »lastnico« prepričanja, zato je pomensko logično izraziti njeno lastnino s povratnim svojilnim zaimkom: Sosedino prepričanje o svojem prav. (Primerjaj tudi: Govorili smo o predsednikovi zaverovanosti v svoj prav, kjer predsednik ni udeleženec pogovora, a je hkrati lastnik »svojega prav«: Prisilil je vlado, da je priznala njegov prav). Omenjeni primer je poseben tudi zato, ker je zveza »svoj prav« v slovenščini ustaljena in se težje/redkeje prilagaja skladenjskim okoliščinam povedi. Iz povedanega izhaja, da je pri rabi osebnega svojilnega zaimka nasproti povratnemu svojilnemu zaimku smiselno upoštevati tudi (ali zlasti) nedvoumno izražanje, tj. tako, ki ne dopušča napačne interpretacije glede na »lastnino« udeležencev:

Ta institut je glede na svojo definicijo mogoč v primerih ...
Izhajajoč iz svojega namena se je zavzel ... (njegovega = 'namen nekoga drugega')
Sosedino prepričanje o svojem prav. (njenem = '»prav« nekoga drugega')
Obtoženi je bil obveščen o postopku zoper sebe. (njega = 'postopek nekoga drugega')
S polnim razumevanjem obtožb zoper sebe se je odločil … (njega = 'obtožbe zoper nekoga drugega')
Bal se je zaprtja svoje trgovine. (njegove = 'trgovina nekoga drugega')
Jezik, ki ima kopico le sebi lastnih značilnosti. (njemu = 'značilnosti, lastne nekomu drugemu')
Domneva o obtoženčevem pretiranem optimizmu v svojo korist.
Sami sta se odločili o zase najprimernejši rešitvi.
Zagotovljena je polna svoboda zapustnikovega razpolaganja s svojim premoženjem.
Zapustniku je zagotovljena polna svoboda razpolaganja s svojim premoženjem.
Tako bodo lahko zaživeli v skladu s svojimi pričakovanji in pričakovanji svojih staršev.
Astronom, ki preučuje s svojim daljnogledom še dosegljive.
Utrjuj v sočloveku vero v njegovo lastno pomembnost.

Polona Gantar (januar 2014)