Sklanjanje zveze »javno dobro« po Besani

Moderator

Vprašanje:

Besedno zvezo javno dobro pregibnik Besana sklanja javnega dobrega, javnemu dobremu ..., v vaši svetovalnici pa ste svetovali drugače (https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/742/kako-sklanjamo-zvezo-skupno-dobro). Česa naj se torej držimo?

Odgovor:

Kot smo zapisali v že objavljenem odgovoru, je to, ali besedo dobro v zvezi javno dobro razumemo in uporabimo kot samostalnik ali kot pridevnik, odvisno od tega, za kakšno besedilo gre.

(1) V pravnih in strokovnih besedilih, kjer je zveza uporabljena terminološko (in je tudi del pravne terminologije), je beseda dobro še vedno samostalnik in je zato sklanjana po samostalniški sklanjatvi: javno dobro, rod. javnega dobra.

Glede javnega dobra Ustava v prvem odstavku 70. člena zgolj omogoča, da se na javnem dobru pridobi posebno pravico uporabe pod pogoji, ki jih mora določiti zakon. (iz doktorske disertacije)

(2) V nestrokovnih in publicističnih besedilih, kjer je zveza uporabljena v neterminološkem smislu (je torej determinologizirana), pa prevladuje raba besede dobro kot (posamostaljenega) pridevnika, torej javno dobro, rod. javnega dobrega. V teh besedilih deluje sklanjanje besede dobro kot samostalnika (torej javno dobro javnega dobra) zastarelo.

Ali mora občina kot lastnik javnega dobrega na zahtevo soseda mejaša, lastnika gozdnega zemljišča, na svoje stroške po podatkih iz katastra vzpostaviti stanje javnega dobrega v naravi in postaviti mejnike, ki jih ni in niso nikoli bili postavljeni, sprašuje O. Ž. iz Bele Krajine. (iz časopisa)

Odločiti se je torej treba sproti in pri posameznem primeru. Razlog za to, da navaja Besana le pridevniško sklanjanje te zveze, je morda ta, da je Besana orodje za splošno rabo, ki se ne ukvarja s posameznimi in redkimi (zlasti pa ne za splošni jezik zastarelimi) jezikovnimi prvinami.

Urška Vranjek Ošlak (marec 2020)

_{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.}