Cankar na maturi 2020: »dolina šentflorjanska« in raba začetnice pri dramskih likih

[Moderator]

Vprašanje:

Matura v letu 2020 predvideva tematski sklop z naslovom V svetu Cankarjeve dramatike. Med vprašanji, s katerimi se dijaki srečujejo, je tudi raba velike/male začetnice pri zvezi dolina šentflorjanska in zapis začetnice pri dramskih osebah, ki nimajo imena, temveč zgolj funkcijo (npr. župan). Kakšno je stališče Pravopisne komisije in Jezikovne svetovalnice?

Odgovor:

Ivan Cankar je besedno zvezo dolina šentflorjanska uporabljal kot prispodobo za deželo licemerskih, hinavskih ljudi. V tem pomenu je uslovarjena tudi v naših slovarjih, tj. SSKJ:

šentflorjánski -a -o [šentflorjanski in šəntflorjanski] prid. (ȃ)
iron., v zvezi dolina šentflorjanska dežela z licemerskimi, nekulturnimi prebivalci, razmerami: Preveč je namreč hlapcev in tlačanov, preveč jih je v dolini šentflorjanski! (I. Cankar)

V slovarju Slovenskega pravopisa 2001 je dolina šentflorjanska z identifikacijo |Slovenija| morda umeščena preblizu konkretnemu zemeljepisnemu imenu, saj se z vidika Cankarjevih besedil zdi to neupravičeno:

dolína -e ž (í) rodovitna ~; zem. (kraška) ~ vrtača; poud. Ta svet je solzna ~ |kraj trpljenja, težav|; iron. dolina šentflorjanska |Slovenija|; star. priti čez hribe in ~e od daleč

Zapis z malo začetnico je torej primeren in primerno bi bilo, da se dijakom pojasni, da je poimenovanje dolina šentflorjanska metaforično in s tem nadčasovno in nadprostorsko.

Enako velja za pripadnika take družbene skupine oziroma namišljenega prebivalca dežele šentflorjanske: to so šentflorjanci, licemerci ... Nekaj sopomenk licemercu, človeku, ki se kaže poštenega, dobrega, čeprav v resnici ni tak, je tudi v Slovarju slovenskih sinonimov na portalu Fran:

licemérec -rca m ekspr. kdor se kaže poštenega, dobrega, čeprav v resnici ni tak
slabš. farizej, knj.izroč. hipokrit, knj.izroč. licemer, knj.izroč. tartif

Lahko bi dodali tudi šentflorjanca, saj je taka raba zabeležena tudi v sodobnem gradivu:

• Prebiram in prebiram te pamfletke (tako jih imenujem, ker v takšno luč postavljajo ljubezen in osnovno človeško dostojanstvo) in se zraven na moč čudim. Saj ni res, pa vendarle je: povsod sami šentflorjanci, kot izklesani po Cankarjevi dolini pohujšanja. Če je ubogi zlodej že takrat ugotovil, da je ostal brez dela, potem bi danes ob pogledu na sodobne šentflorjance le še zardeval in se osramočen odvlekel na dno pekla.

(Paziti pa je treba, saj je Šentflorjanci tudi naslov opernega dela Dragutina Savina.)

---

Že v odgovoru glede zapisa poimenovanj dramskih oseb v Jezikovni svetovalnici (Velika ali mala začetnica (opernih, gledaliških) vlog) je pojasnjeno, kakšna je razlika med funkcijami oseb in imeni oseb, tudi ko gre za like, ki mejijo na »pravljične« poosebitve.
Priporočamo, da se upošteva piščeva odločitev, da je osebe poimenoval po funkcijah oziroma, da bi stilizirano in še bolj poudarjeno, kot je mogoče zgolj z imenom, označil zgolj »tip človeka« v tistem času in razmerah ter ohranjal malo začetnico (župan, župnik, nadučitelj, zdravnik, poštar, kmetica, krčmar). Tudi iz rokopisa Hlapcev je to razvidno ob zapisih županova krčma, notar, dacar, štacunar, cerkovnik, županja, ekspeditorica:

Odlomek iz dela Hlapci (dlib)

Gre torej za odmik od individualnosti, za posplošitev lastnosti te osebe na vse pripadnike, kar kaže na Cankarjevo globoko zavezanost umetnostnemu izrazu – tu prek metonimičnosti. Z današnjega vidika torej ni nobene potrebe, da bi Cankarjeva poimenovanja ... pisali z veliko začetnico oziroma drugače kot pisatelj sam.

Odgovor smo pripravili na srečanju sodelavcev ožje skupine Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU, ki smo zaposleni na Inštitutu za slovenski jezik.

Helena Dobrovoljc, Tina Lengar Verovnik, Peter Weiss, Nataša Jakop, Manca Černivec (marec 2020)